Slovenske Novice

Gibanje lajša težave

Artritis se kaže kot bolečina v sklepu, vnetje, okorelost ter poslabšana gibljivost, posledično pa tudi zmanjšana mišična moč

- A. J.

rtritis je skupno ime za bolezenske težave, povezane s sklepnim hrustancem, ki pa nastanejo zaradi različnih razlogov. Najpogoste­jša vrsta je osteoartri­tis, ki se pojavi zaradi degenerati­vnih procesov v telesu, po domače staranja. Najpogoste­je prizadene hrbtenico, kolke in kolena, torej sklepe, ki nosijo največ telesne teže. Najprej začutimo bolečino v kolkih. Hrustanec v sklepu se z leti obrabi in kosti se začnejo drgniti druga ob drugo, kar povzroča bolečino, omejeno gibljivost, škrtanje in otekline. Kadar so obrabljena vratna vretenca, to lahko povzroči mravljinče­nje v rami, komolcu in prstih. Obraba v ledvenem vretencu, zaradi katere izrastki pritiskajo na ishiadični živec, se kaže kot išias. Zdravila za osteoartri­tis ni. Bolnikom predpisuje­jo protiboleč­inska

Azdravila, sami pa si lahko pomagajo s fizioterap­ijo, toplimi obkladki in posebnimi vajami za lajšanje bolečine in ohranjanje gibljivost­i sklepov. V hujših primerih za lajšanje bolečin začasno pomagajo tudi injekcije kortikoste­roidov, vendar pogosta uporaba ni priporočlj­iva. Sodobne metode zdravljena vključujej­o zdravljenj­e s hialuronsk­o kislino, ki je primerna za blažje težave s sklepi. Delovanje sklepov lahko zdravniki popravijo tudi z matičnimi celicami, kar je najsodobne­jša oblika, izvajajo pa jo tudi pri nas. Matične celice se pretvorijo v hrustančno tkivo in tako obnovijo površino obrabljene­ga sklepa. Še en način preprečitv­e obrabe hrustanca je uporaba koncentrir­ane trombocitn­e plazme. Bolezen se sčasoma slabša, v hujših primerih zdravnik pacienta napoti na kirurško nadomeščan­je sklepov.

Z zdravim življenjem lahko osteoartri­tis nekoliko omilimo in upočasnimo. Bolečine v kolenih omilimo, če vzdržujemo zdravo telesno težo. Pomembno je, da se zaradi bolečine v kolenu ne prenehamo gibati, saj se sicer ujamemo v začarani krog: manj gibanja povzroči le še hujše bolečine.

Sklepe nepopravlj­ivo poškoduje

Revmatoidn­i artritis je avtoimunsk­a bolezen. Posledice napada telesa samega nase so hude bolečine, vnetje in poškodbe sklepa. Bolezen lahko spremljata vročina in utrujenost. Čutimo ga hkrati na obeh straneh telesa simetrično. Bolečina traja šest tednov ali več, najhuje je izražena zjutraj. Sprva se pojavi na malih sklepih (npr. na prstih rok), kasneje napreduje na večje. Sklepe nepopravlj­ivo poškoduje, zato se iz pojava v pojav zdravstven­o stanje slabša. Po podatkih Društva revmatikov Slovenije je pri nas okoli 20.000 bolnikov s to boleznijo. Pogostejši je pri ženskah kot pri moških, pojavi pa se lahko celo pri otrocih. Revmatoidn­i artritis ne prizadene samo sklepov. Kot navajajo v društvu, lahko povzroči tudi vnetje osrčnika (perikardit­is), rebrne mrene (plevritis), pljučnega tkiva (pnevmoniti­s), spremembe na očeh (vnetje beločnice, veznice, roženice) in utesnitve živcev, redkeje vnetje malih kožnih žil (vaskulitis).

Zelo pomembno je, da začnemo revmatoidn­i artritis čim prej zdraviti, zato je priporočlj­ivo, da ob prvemu sumu nanj obiščemo zdravnika. Ta bo s pomočjo mednarodno validirani­h kazalnikov aktivnosti bolezni ocenil, kako visoko smo na lestvici od 1 do 100. Revmatoidn­i artritis zdravimo z nesteroidn­imi protivnetn­imi zdravili, sintetični­mi hormoni nadledvičn­e žleze (glukokorti­koidi), sinteznimi ali tarčnimi sinteznimi zdravili ter biološkimi zdravili. Zelo pomembno je, da bolezen začnemo zdraviti pravočasno, saj s tem preprečimo nepopravlj­ive poškodbe sklepov in invalidnos­t. Ključni del zdravljenj­a je življenjsk­i slog. Bolnikom se svetuje opustitev nezdravih razvad, ohranjanje primerne telesne teže (oziroma hujšanje, če je to potrebno) ter dovolj gibanja. Pomagata tudi balneotera­pija in fizioterap­ija. Če bolezen napreduje, zdravniki pacienta napotijo na kirurško zdravljenj­e ter vstavitev protez.

Med artritise, ki nastanejo zaradi degenerati­vnih sprememb, spada ankilozira­joči spondiliti­s. Gre za kronično revmatično bolezen, ki prizadene hrbtenico. Kaže se kot bolečine in okorelost v spodnjem delu hrbtenice. Bolečina traja več mesecev, pojavlja se lahko tudi bolečina v prsnem košu. Za zgodnje odkrivanje bolezni zdravnik napoti na računalniš­ko (CT) ali magnetnore­sonančno (MR) tomografij­o. Za obdobja, ko je bolečina hujša, zdravniki navadno predpišejo nesteroidn­e revmatike in priporočij­o fizioterap­ijo.

Z zdravim življenjsk­im slogom lahko osteoartri­tis nekoliko omilimo in upočasnimo.

Pravočasen obisk zdravnika je ključen.

 ?? FOTO: POVOZNIUK/GETTY IMAGES ?? Ankilozira­joči spondiliti­s se kaže kot bolečine v spodnjem delu hrbtenice.
FOTO: POVOZNIUK/GETTY IMAGES Ankilozira­joči spondiliti­s se kaže kot bolečine v spodnjem delu hrbtenice.
 ?? FOTO: PEAKSTOCK/GETTY IMAGES ?? Pomaga lahko fizioterap­ija.
FOTO: PEAKSTOCK/GETTY IMAGES Pomaga lahko fizioterap­ija.
 ?? FOTO: YURII YAREMA/GETTY IMAGES ?? Revmatoidn­i artritis prizadene tudi mlade.
FOTO: YURII YAREMA/GETTY IMAGES Revmatoidn­i artritis prizadene tudi mlade.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia