Jan je drugačen, a nadpovprečen
Film Šepet metulja še naprej žanje uspehe, prislužil si je že drugo zlato rolo Družba je razvita toliko, kolikor zna vključevati drugačnost
LJUBLJANA • Film o mladem avtistu Šepet metulja, ki je navdušil tudi predsednico države Natašo Pirc Musar, je spodbudil razpravo o sprejemanju drugačnosti v naši družbi. Jan je 17-letni dijak, ki se navdušuje nad programiranjem in mehatroniko. Ima motnjo avtističnega spektra in je zato drugačen od vrstnikov. Izstopa zaradi svojih potreb in vedenja, a tudi zaradi nadpovprečne inteligence. Ker ga učitelj računalništva ne zmore uokviriti kot ostalih dijakov, se znajdeta na veliki preizkušnji, ki je nazadnje pomembna življenjska lekcija za oba. Scenarij filma Šepet metulja, ki je tako kot še en uspešen mladinski film Vloga za Emo nastal pod taktirko režiserja Alena Pavšarja, je pravzaprav zgodba glavnega igralca Alija Ogrizka. Njegovo mlado življenje je bilo doslej prepleteno z marsikaterim izzivom, ki mu jih je prinesla diagnoza avtizma, med drugim se je na okrogli mizi Drugačnost je edinstvenost iskreno pridušal, da do 3. letnika ni imel nobenega prijatelja. Zdaj, je ponosno povedal, ima tudi dekle. »Nekaterim je za avtizem vseeno, drugi te podpirajo, tretji se norčujejo. Želim si, da bi bil svet lepši, da bi vsakdo verjel, da je mogoče vse, in da bi imel na tej poti tudi osebo, ki bi ga podpirala,« je razmišljal o tem, kako ga sprejemajo vrstniki na Šolskem centru
Celje, kjer se sicer odvija tudi zgodba iz filma.
Dragocena izkušnja
Vse skupaj od blizu spremlja režiser Pavšar, ki na omenjeni šoli deluje tudi kot profesor multimedije. »Tudi metulj je bil nekoč le gosenica,« je dejal in se navezal na to, da ima Ali v realnem svetu še vedno težave. Navsezadnje je na svetu še vedno veliko učiteljev, kot je Frenk v filmu. »Z njim smo pokazali, kako nekateri ljudje ne znajo sprejemati drugačnosti in da imajo tudi učitelji težave,« je opisal. Toda Ali, ki tako kot Jan v filmu dolgo ni bil sposoben telesnega stika in rokovanja, je skozi proces snemanja naredil velik korak naprej. Pa ne le zase, temveč tudi za vse avtiste, katerih težave so prepogosto spregledane, pa tudi vse ostale, ki se spopadajo z drugačnostjo, ter za njihove vrstnike, ki ne vedo, kako bi se do njih vedli in jih zato mnogokrat (nenamerno) izključujejo.
Tako je Alijev soigralec Mark Gaberšek, ki v filmu igra sošolca Urha, priznal, da pred snemanjem ni natančno vedel, kaj sploh pričakovati. »Ampak sem bil pozneje pozitivno presenečen, ko sem videl, da se z njim sploh ni tako težko pogovarjati, sploh potem ko je po nekaj časa postal bolj odprt v ekipi. Zdaj vem, da mi bo tudi v prihodnje veliko lažje,« je bil hvaležen za pomembno življenjsko izkušnjo. »Zgodbe posameznikov so različne. Želim si, da bi na prvo mesto postavili odnose, zadovoljstvo in dobro počutje otrok ter učiteljev. Veliko je žalostnih zgodb avtistov, kar se vleče v njihovo odraslo dobo. Moramo se naučiti, kako učiti otroke. Zelo je pomembno, da so starši ozaveščeni in naučijo otroka, kaj je njegova naloga,« je ob okrogli mizi dejala specialna pedagoginja Sabina Zavšek Korošec, ki se zaveda, da se moramo o tem v družbi še marsikaj naučiti.
Težav s tem nimajo le v izobraževalnem sistemu, temveč zlasti ob vstopu na trg dela. Delodajalci nimajo znanja ali informacij, kako avtistom prilagoditi razmere za delo. »Družba mora spoznati, da osebe s posebnimi potrebami niso težava, temveč so lahko dodana vrednost,« je na posvetu dejal direktor Centra RS za poklicno izobraževanje Aleksandar Sladojević, z njim pa se je strinjal tudi direktor podjetja MIK Celje Franci Pliberšek, sicer glavni mecen filma, ki je opozoril na odgovornost podjetij in delodajalcev, da naredijo korak k boljšemu jutri. »Družba je razvita toliko, kolikor zna vključevati drugačnost,« je pristavil David Razboršek, direktor Zavoda Vozim, ki ga je pred leti nesreča na smučišču prikovala na invalidski voziček, danes pa je poslanstvo našel v ozaveščanju mladih voznikov ter socialni integraciji poškodovancev in invalidov.
Kot so se strinjali sogovorniki, med njimi je bil tudi pater dr. Karel Gržan, ki je med drugim spregovoril o svoji težki poti prek disleksije do doktorata iz slovenistike, je Šepet metulja odlična priložnost za razmislek mladih in pogovor s starši o teh tematikah, o razbijanju tabujev in stereotipov, ob čemer so se iz občinstva oglasili številni svojci avtistov in ganjeni delili svoje, mnogokrat boleče izkušnje.
Glavni igralec je za pogum in odlično odigrano vlogo v filmu, ki si ga je ogledalo že skoraj 70.000 ljudi in je dobitnik druge zlate role, prejel goro čestitk, med drugim od predsednice države Nataše Pirc Musar. Kot je poudarila, je svetu pokazal, kako pomembni smo vsi pri gradnji naše družbe. »Tisti, ki to znamo prepoznati, delamo družbo srečnejšo in boljšo. Več takšnih, kot nas bo, lepši bo svet.« Š. R.
» NEKATERIM JE ZA AVTIZEM VSEENO, DRUGI TE PODPIRAJO, TRETJI SE NORČUJEJO.