Ustvarjajo iz odpadnega materiala
Likovna kolonija ArtEKO zaživela že trinajstič Prišla tudi nekdanja ljubljanska županja
SEVNIŠKI GRAD so v prazničnih dneh preplavili številni umetniki z vseh vetrov, prav tako pa tudi številni obiskovalci, ki jih je zanimalo, kaj so v treh letih ustvarili na likovnih kolonijah ArtEko na slikoviti domačiji Felicijan v Šentjanžu. Tako smo lahko srečali Bena Artnaka, Andreo Bambič, Neno Bedek, Vinka Cankarja, Vesno Davidovič, Tomaža Dernovška - Vinčija, Nevenko Flajs, Boštjana Gunčarja, Ano Jazbec, Lojzeta Kalinška, Tino Kolenc, Klaudio Kolarič, Vladimirja Lebna, Tatjano Mijatovič, Majo Pogačnik, Suzano Stojadinović, Matica Svažiča, Jerco Šantej, Braneta Širco, Dimeta Temkova, Vasjo Ulrih, Toneta Zgonca ter fotografe Judith Zgonec, Tonija Vučajnka in Vilija Lamovška.
Med obiskovalci smo naleteli na nekdanjo ljubljansko županjo Viko Potočnik, ki se tudi sama ukvarja s kiparstvom, grafiko in slikarstvom. »Hodim na razstave in se učim,« je povedala Potočnikova, ki se je ene od kolonij, ki jih je v Zadru organizirala Jerca Šantej, udeležila tudi sama.
Redno se vračajo
ArtEKO je likovna manifestacija, ki je v organizaciji Turističnega društva Šentjanž, Gostilne Repovž iz Šentjanža, pozneje se je pridružil še Zavod MUK Qura, pod vodstvom sevniške umetnice Šantejeve potekala že trinajstič. Združuje umetnike iz Slovenije in tudi iz tujine, cilja dogodka pa sta druženje ter izmenjava izkušenj in mnenj na temo ekološkega ustvarjanja. ArtEKO si zadnja leta predvsem prizadeva postati shajališče za umetnike, ki jim ni vseeno za usodo našega planeta. Poudarek je na ekologiji, zato udeleženci ustvarjajo iz odpadnega materiala, navdih pa iščejo v okoliški neokrnjeni naravi. Dolga leta so bile zaščitni znak kolonije slike, naslikane na platna in vpete v stare okenske okvirje. Zadnja leta pa postaja projekt prepoznaven predvsem po različnih objektih, izdelanih iz odpadnega materiala, kot so plastika, les, papir, kovina, umetna vlakna. V preteklih dvanajstih letih se je dogodkov udeležilo okoli 70 umetnikov, ki so postali del gibanja in se vsako leto radi vračajo na različne povezane prireditve. Ena od njih je vsako zadnjo nedeljo v septembru, in sicer odprtje tradicionalne razstave na Repovževi štali.
Pred odprtjem razstave v Moškonovi galeriji na gradu so v kulturnem programu nastopili Violeta Tomič z recitalom Prešernovih pesmi, sevniški Big Band z izvrstno domačinko Saro Praznik in še en domačin, baritonist Vladimir Janc.
70 UMETNIKOV je postalo del gibanja.