Skozi oči Evrope
Evropejci in Evropejke smo v zadnjem času ponovno izpostavljeni zunanji politiki, ki vpliva na naš vsakdan, saj ji tudi mediji posvečajo oziroma posvečamo veliko pozornosti, kar pomeni, da so trenutno lokalne problematike nekoliko zasenčene. Do izpostavljenih konfliktov se državljanke in državljani javno opredeljujejo tudi na družbenih omrežjih, kjer so pri komentarjih o razmerah v svetu lahko tudi precej ostri. Kot vedno sta se glede najaktualnejših žarišč oblikovala dva močna pola, ki drug drugemu ne popuščata. Splet pa je znova postal bojišče sočnega besedišča, ki nemalokrat presega meje dobrega okusa in obenem premalokrat dosega raven argumentirane debate. Olja na ogenj pogosto prilijejo tudi (domači in tuji) politiki, med katerimi se nekateri obračajo po vetru (glede na razpoloženje množic), drugi vztrajajo pri svojih stališčih, ne glede na to, da ladja tone (ali pa je že potonila), spet tretji pa iščejo novo bazo že prepričanih potencialnih volivcev (berite: podpornikov oziroma sledilcev), ki jih lahko nagovorijo (temu bi v marketinškem žargonu lahko rekli ciljna publika). Ukrajinsko-ruski in izraelsko-palestinski konflikt sta dozorela do te meje, da je med nami danes malokdo, ki do njiju ni opredeljen oziroma ima o obeh vsaj neko osnovno mnenje. Tako kažejo tudi zadnje javnomnenjske raziskave. Podpora Ukrajini med Evropejci in Evropejkami sicer ostaja široka, a vendar skoraj dve leti po ruski invaziji le še okoli deset odstotkov vprašanih verjame, da je Rusijo mogoče premagati. Tako je pokazala vseevropska raziskava inštituta Evropski svet za zunanje zadeve (ECFR). Rusko-ukrajinsko vprašanje se z izraelsko-palestinskim križa tudi v pop kulturi, saj je bila Rusija lani zaradi vojne izključena iz tekmovanja za pesem Evrovizije, Izraelu pa letos, kljub sorodnim razmeram v Gazi, Evropska radiodifuzna zveza (EBU) še ni pokazala vrat, četudi se za to zavzemajo številne peticije, ki jih podpisujejo evropski glasbeniki in glasbenice. Ena od njih kroži tudi v Sloveniji in je pred kratkim dvignila kar nekaj medijskega prahu. Omenjena javnomnenjska raziskava je potekala v 12 evropskih državah, med drugim v Avstriji, Franciji, Nemčiji, Italiji, na Poljskem in Madžarskem. Slovenija v raziskavo ni bila vključena. Kar zadeva pomoč Ukrajini, so anketiranci na Švedskem (50 odstotkov), Portugalskem (48 odstotkov) in Poljskem (47 odstotkov) pogosteje rekli, da bi morala Evropska unija (EU) državi še naprej vojaško pomagati, medtem ko so na Madžarskem (64), v Grčiji (59), Italiji (52) in Avstriji (49) bolj naklonjeni temu, da se Kijev prisili, da sprejme sporazum. V Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem in v Španiji je bilo mnenje bolj enakomerno razdeljeno. Kako pa Evropejci in Evropejke gledamo na prihajajoče predsedniške volitve v ZDA? V Beli hiši trenutno še vedno sedi demokrat Joe Biden, vprašani pa so morebitno vrnitev njegovega republikanskega tekmeca Donalda Trumpa na splošno ocenili kot slabo novico, saj je 56 odstotkov sodelujočih dejalo, da bi bili »dokaj razočarani« ali »zelo razočarani«, če bi bil nekdanji ameriški predsednik ponovno izvoljen. Edina izjema je Madžarska (kjer je na čelu države Trumpov somišljenik Viktor Orban), kjer je 27 odstotkov vprašanih izjavilo, da bi bili s tem zadovoljni, le 31 odstotkov pa bi jih bilo razočaranih. Marsikdo bi dejal, da moramo najprej pomesti pred svojim pragom, a neodgovorno bi bilo, da bi kot državljanke in državljani EU gledali stran, medtem ko drugje divjajo vojne. Pa četudi ne na našem dvorišču. Solidarnost, strpnost in pravičnost so vrednote, ki jih že zavoljo naših prednikov, ki so nam izborili mir, ne bi smeli poteptati.
Neodgovorno bi bilo, da bi kot državljani EU gledali stran, medtem ko drugje divjajo vojne. Pa četudi ne na našem dvorišču.