Katere avtomobile smo kupovali Slovenci
rabljenih avtomobilov so lani pripeljali iz tujine.
vtomobile pri nas še kupujemo, nove malce manj kot pred časom, zato pa toliko več rabljenih iz uvoza. Ta dva dela trga se zelo razlikujeta, tako po tipu avtomobilov kot po pogonu. Trg novih je v znamenju suvov in bencinskega pogona, rabljeni iz uvoza so predvsem dizelski klasično zasnovani modeli. Pri novih se prodajajo tudi električni, približali so se desetini trga.
Prodaja novih avtomobilov se je lani po statistiki Ardija Int. povečala za dobrih pet odstotkov, na skoraj 49.000 avtomobilov, je pa to še vedno precej manj kot v letih 2021 in 2020, da ne govorimo o zadnjem predkoronskem letu, ko je bilo prodanih več kot 70.000 avtomobilov. Sicer je zdaj zelo malo t. i. enodnevnih registracij, ko so avtomobili uvoženi, registrirani, vpisani v statistiko, nato pa še novi odjavljeni in izvoženi.
AV vodstvu ni sprememb Kljub stagniranju količinske prodaje je na vrhu ostal Volkswagen, za njim sta Škoda in Renault, nato Toyota, ki še nikoli ni bila tako visoko. Nekoliko niže je daleč največja rast opazna pri Tesli, ki je predlansko prodajo presegla za dvainpolkrat, kitajski MG pa se je lani šele organizirano pojavil na trgu in se zavihtel v prvo dvajseterico.
Leta 2023 je bil še naprej najmočnejši Porsche Slovenija, ki z vsemi znamkami koncerna Volkswagen (izjema je prav športni proizvajalec Porsche) obvladuje tretjino trga. GA Adriatic, ki zastopa vse tri znamke zveze Renault-Nissan ter MG, ga ima 16 odstotkov, skupina Emil Frey z večino znamk konzorcija Stellantis ter z Mercedesom, Hondo in Mitsubishijem pa 15 odstotkov.
Octavia in clio kot izjemi Pri posameznih modelih je na vrhu ostala škoda octavia, ki je najbolj zanimiva kot karavan, za njo pa (tudi novomeški) renault clio. To sta avtomobila klasične karoserijske zasnove, večina naslednjih najbolje prodajanih modelov v prvi dvajseterici je športnih terencev ali križancev. Če seštejemo vse skupaj, suvom pripada 57 odstotkov trga. V to kategorijo sodi tudi Teslin model Y, ki je lani našel skoraj tisoč kupcev, to je bil daleč najbolje prodajani električni model in sedmi v absolutni razvrstitvi.
Kaj pa po vrsti pogona? V veliki večini so se prodajali bencinarji. Po statistiki imajo 56 odstotkov trga, če bi jim prišteli še blage (bencinske) hibride, bi bil delež še za nekaj odstotnih točk višji. Nekoč močni dizelski segment ne dosega več niti petine trga (17 odstotkov); dizelskega pogona pri marsikaterem modelu ni več. Samopolnilni hibridi imajo solidnih sedem odstotkov trga, priključni hibridi predvsem zaradi bistveno višje cene ostajajo na obrobju, tako kot avtomobili na utekočinjeni naftni plin. Prodaja povsem električnih avtomobilov se je lani več kot podvojila in dosegla skoraj devetodstotni tržni delež.
Rabljeni nemški iz tujine Lani je bilo po podatkih Eurotaxa k nam uvoženih več kot 42.000 rabljenih avtomobilov iz tujine, rast je bila prav tako petodstotna. Največ je uvoženih avtomobilov nemških znamk. Vedno je veljalo, da se uvozi nekajkrat več rabljenih primerkov premijskih znamk, kot so BMW, Audi, Mercedes (še bolj izrazito je to pri Volvu), kakor se proda novih. Pri Audiju so bili zelo zadovoljni z lansko prodajo novih avtomobilov, ko so imeli 1800 kupcev in vodilni položaj med premijskim znamkami – a iz tujine je bilo pripeljanih še 5700 rabljenih audijev. Lani je bilo več rabljenih iz uvoza kot novih tudi pri Volkswagnu. Iz uvoza prihajajo pretežno dizli (76 odstotkov), stari od tri do štiri leta. To so v glavnem nekdanji službeni avtomobili iz poslovnega najema, ki se je iztekel. Delež povsem električnih je tu komaj dva odstotka.
Še največje lanske uspešnice med rabljenimi iz uvoza: vw golf (med novimi je močno padel), vw passat, audi A4 in A6, vw tiguan, BMW serije 3 in serije 5, mercedes razreda C, vw touran. Medtem ko pri novih vozilih prevladujejo suvi, se med rabljenimi uvaža več klasičnih karoserijskih izvedb, (kombi)limuzin in karavanov.
Na trgu novih avtomobilov prevladujejo suvi, med rabljenimi iz uvoza pa (kombi)limuzine in karavani.