Dobra jabolka v bitko s cenejšimi
Naši sadjarji sledijo strogim standardom pridelave jabolk Čeprav jih škropijo, so plodovi ob zaužitju brez sledi škropiv
HEKTARJEV površin jablan imajo.
Še pred tremi desetletji je bil poljski idared neokusen, saj je bila klima preostra, zdaj pa je toplejše podnebje, kar je zanje ugodnejše.
STROJ ODREŽE KORENINE, S ČIMER PO ENI STRANI ZMANJŠAMO BUJNOST DREVESA, HKRATI PA POMLADIMO KORENINSKI SISTEM.
ŠENTJERNEJ • Kaj je tisto, kar odloča pri vaši izbiri jabolk? Cena, videz ali poreklo? Resda je sadje, ki je k nam pripeljano iz tujine, največkrat cenejše, a le stežka sledi kakovosti pri nas pridelanega. »Pri nas so standardi pridelave jabolk zelo visoki in nadzorovani, zato naši pridelovalci niti v sanjah ne pomislijo, da bi iskali bližnjice ali se ne bi držali pravil. Res pa je tudi, da ne znamo popularizirati načina pridelave, zato je vprašanje, koliko se kakovosti pridelka zavedajo kupci, saj potrošnja jabolk, žal, stagnira,« je dejal dr. Stanislav Tojnko z Univerze v Mariboru, vodja triletnega projekta trajnostne pridelave jabolk, katerega cilj je našim kupcem na trgu ponuditi takšna jabolka, ki ne bodo vsebovala nobenih sledi fitofarmacevtskih sredstev oziroma škropiv.
V projektu je sodelovala tudi Kmetija Karlovček iz Šentjerneja. Kot je povedal vodja kmetije Nejc Rumpret, so v tem času izpopolnili sadjarsko tehnologijo v nasadih in sledili v ta namen sestavljenim škropilnim programom. »Prvo polovico škropilne dobe smo škropili s pripravki, ki so dovoljeni v integrirani pridelavi, od junija naprej pa z ekološkimi. Ob obiranju smo jabolka dali na analize in s premišljenim ter dodelanim načinom škropljenja dosegli, da so plodovi ob zaužitju brez ostanka škropiv. Veliko jabolk prodamo po vrtcih in šolah, z odgovornostjo, da se bodo, ker bodo jedli dobra jabolka, naučili jesti sadje in po njem posegati tudi v bodoče. Zdaj namreč sadja pojemo manj, kot smo ga včasih.«
Kar 41 sort jabolk
Na njihovi sadjarsko-vinogradniški kmetiji obdelujejo 80 hektarjev površin, z jablanami je zasajenih 30 hektarjev, in sicer kar 41 sort jablan, katerih plodovi zorijo vse od konca julija pa vse do začetka novembra. Na kmetiji Karlovček so tudi sicer inovativni pri obdelavi nasadov, saj redno sledijo novostim, ki jih predstavljajo na tujih sejmih, zato niti ni čudno, da se marsikateri sadjar odpravi prav k njim pogledat, kako lahko z novo tehniko povečajo količino pridelka. Tako so, ko so se vključili v projekt, nabavili stroj za rezanje korenin, ki ga v svetu že na veliko uporabljajo. »Stroj odreže korenine, s čimer po eni strani zmanjšamo bujnost drevesa, hkrati pa pomladimo koreninski sistem, saj se korenine obnašajo tako kot veje: ko jo odrežemo, veja odžene nove poganjke in se drevo tako pomlaja. Hkrati na tak način ustavimo bujnost rasti v vrhu, drevo pa se v rasti umiri. Takšno rezanje korenin je treba ponavljati na dve ali tri leta, s tem pa pride v zemljo tudi določena količina zraka, kar stimulira male poganjke, da se korenine lepo obraščajo,« je razložil Rumpret.
Pritisk poljskih jabolk
Pritisk jabolk, predvsem iz Poljske, je velik, zato morajo naši sadjarji konkurirati cenejšemu sadju iz tujine. »To poskušamo doseči tudi s projektom visokostorilnostne trajnostne pridelave, v katerega smo vključili nekaj tehnoloških operacij, ki bi izboljšale učinkovitost, od strojne rezi do strojnega redčenja, s čimer pripravimo nasad tako, da bi povečali produktivnost pri obiranju, saj le tako zmanjšamo število delovnih ur za rez in redčenje, hkrati pa želimo z izbiro fitofarmacevtskih sredstev doseči, da ostankov škropiva v sadju ob zrelosti ne bo. Poskušamo torej vzpostaviti ekonomsko vzdržno pridelavo jabolk,« je povedal Stanislav Tojnko in opisal, kako je mogoče, da so na primer prav poljska jabolka tako poceni. Poljakom je namreč uspelo iz Bruslja pridobiti ogromno investicijskih sredstev in so tako rekoč brez pomoči države investirali v ogromne sadovnjake, hladilnice in drugo tehnologijo, hkrati pa jim gredo zdaj, v nasprotju z nami, klimatske spremembe na roko. Še pred dvema ali tremi desetletji je bil poljski idared neokusen, saj je bila klima preostra, zdaj pa je pri njih toplejše podnebje, kar je zanje ugodnejše.
ÐKoliko Slovenci pojemo jabolk iz tujine in koliko naših, je resda težko oceniti. Včasih je statistika govorila, da pojemo približno tretjino tujih. Andreja Brence, specialistka za sadjarstvo pri novomeški kmetijsko-gozdarski zbornici: »Če v Sloveniji ne bi bilo toliko ujm, bi bili lahko z jabolki pri nas več kot samooskrbni, pa čeprav so se površine, zasajene z jablano, v zadnjem desetletju močno zmanjšale, z več kot 3000 hektarjev smo padli na 2000. Klimatske spremembe pa prinašajo vse več tveganj, ki zahtevajo nova vlaganja v nasade, zato so številni sadjarji že obupali.«