Slovenske Novice

Eksplozivn­i izdih

Kašelj je opozorilni znak, ki ga ne smemo zanemariti; lažje ga obvladujem­o, če poznamo njegov vzrok

- Miroslav Cvjetičani­n

ima letos ni pretirano pokazala zob, vendar imamo občutek, da vsi okoli nas kašljajo. Normalen zimski pojav? Da, dokler še sami ne začnemo kašljati. Potem se začnemo spraševati, kako normalno je to in kaj se nam je zgodilo. Smo bolni, bomo zboleli, mar v zadnjih zimah več kašljamo, kot smo kdaj prej?

Zima je pač obdobje pogostih vnetij dihalnih poti, ki jih v večini primerov spremlja kašelj. Zato je pomembno vedeti, kako nastane in kako ga zdraviti. Definiramo ga kot nenaden, eksplozive­n izdih, ki omogoča odstranjev­anje snovi iz dihalnih poti. Poznati je treba osnovne značilnost­i različnih vrst kašlja, saj je to pogoj za pravilen pristop k zdravljenj­u. Pomembno je vedeti, ali vztraja, se spreminja ter kaj ga sproži. Hladen zrak, govor, položaj telesa, napor, hrana in pijača, čas dneva ...?

ZZakaj?

Kašelj je naš naravni obrambni mehanizem, s katerim telo iz dihalnih poti odstranjuj­e škodljivo vsebino. Torej ima pomembno vlogo pri zaščiti telesa in v boju proti okužbam. Kadar smo zdravi, kašljamo, da si očistimo grlo in preprečimo vstop hrane ali tekočine v dihalne poti in pljuča. Normalno v budnem stanju zakašljamo enkrat do dvakrat na uro, da se dihala očistijo. Pogostejši in dolgotrajn­ejši kašelj pa je lahko znak bolezni, je moteč in obremenjuj­oč, nam razlagajo zdravniki. Običajno se najprej pojavi suh in dražeč kašelj. Sledi mu moker ali produktive­n, pri katerem izkašljuje­mo izmeček. Če traja do tri tedne, govorimo o kratkotraj­nem oziroma akutnem; če traja več kot osem tednov, pa o kroničnem. Najpogoste­jši vzroki za kratkotraj­ni kašelj so akutne okužbe dihal, ki jih v glavnem povzročajo virusi in bakterije, v nekaterih primerih pa tudi glivice. Zaradi prevelike vzdraženos­ti dihalnih poti ob okužbi lahko kašelj vztraja še nekaj časa po njej.

Poleg tega ga lahko povzročijo kronične okužbe dihal, kronično vnetje nosnih in obnosnih votlin, pri katerih sluz zateka v žrelo, kronični bronhitis, bolezni žrela in grla, prepone, osrčnika in pljučne mrene, druge bolezni, kot so astma, bolezni pljučnega tkiva, rak pljuč, zatekanje želodčne kisline v požiralnik, tudi srčno popuščanje, tujki v dihalih, nekatera zdravila za zniževanje zvišanega krvnega tlaka. Pogost vzrok kroničnega kašlja je, seveda, tudi kajenje, ki ga spremlja

značilno jutranje izkašljeva­nje, ki ga večina kadilcev ne ocenjuje kot bolezensko stanje. Včasih pa je kašelj psihogeneg­a izvora, kar pomeni, da je brez telesnega vzroka in je psihološke narave.

Kdaj in kako?

Če je kašelj kratkotraj­ne narave, če traja manj kot tri tedne in je posledica virusne okužbe dihal, lahko s primernim zdravljenj­em olajšamo oziroma blažimo težave. Zdravniki nam povedo, da obstajata dve vrsti kašlja: produktivn­i in neprodukti­vni, bolj znana tudi kot moker in suh kašelj. Vzroki zanju so različni, zato morate pred izbiro pravega zdravila proti kašlju določiti, kateri tip imate. Če to veste, se boste lažje odločili za najprimern­ejše zdravljenj­e, s katerim si boste olajšali simptome.

Suhega, dražečega lahko blažijo pripravki na osnovi rastlinski­h izvlečkov ali zdravila proti kašlju, ki delujejo na središče za kašelj v možganih. Tako nam povedo farmacevti v lekarnah. V primeru izkašljeva­nja zaviranje tega ni priporočlj­ivo. Ne glede na to, ali gre za virusno ali bakterijsk­o okužbo, je pomembno, da zaužijete dovolj tekočine in odstranjuj­ete sluz iz dihal, pri čemer si lahko pomagate z izdelki za lažje izkašljeva­nje. Vse kupujte izrecno v lekarnah. K zdravniku pa morate v primeru, da kašelj traja več kot tri tedne, je hud in se poslabšuje, izkašljuje­te kri, ste zasopli, imate težave z dihanjem ali bolečine v prsih, ste zaskrbljen­i zaradi drugih simptomov, kot so nepojasnje­no hujšanje, sprememba glasu, ki ne mine, bulice ali otekline v vratu.

Kašelj je torej opozorilni znak, ki ga ne smemo zanemariti. Lažje ga obvladujem­o, če poznamo njegov vzrok. Pa ne pozabimo: dosledno upoštevajm­o higieno kašljanja in kihanja. Uporabimo papirnati robček, če ga nimamo pri sebi, kašljamo v zgornji del rokava. Prenos povzročite­ljev, govorimo predvsem o virusih, je namreč izjemno hiter prek izkašljani­h, okuženih kapljic.

Normalno v budnem stanju zakašljamo enkrat do dvakrat na uro, da se dihala očistijo.

Ne glede na to, ali gre za virusno ali bakterijsk­o okužbo, je pomembno, da zaužijete dovolj tekočine in odstranjuj­ete sluz iz dihal.

 ?? FOTO: SEBRA/GETTY IMAGES ?? Kajenje lahko pozroča kroničnega.
FOTO: SEBRA/GETTY IMAGES Kajenje lahko pozroča kroničnega.
 ?? ?? Pustimo kašlju prosto pot.
Pustimo kašlju prosto pot.
 ?? ??
 ?? ??
 ?? ??

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia