Visoka greda olajša delo
Zgodaj spomladi je še čas, da jo postavimo, prav tako rastlinjak, v katerem lahko pridelek gojimo vse leto Zračenje rastlinjaka je v poletnih mesecih bistveno za zdrav in obilen pridelek.
godnja pomlad je še zadnji čas za postavitev rastlinjaka ali visoke grede, če nam lansko jesen tega ni uspelo postoriti. Oboje ima veliko prednosti, a zahteva tudi kar precej dela, kaj bomo izbrali, pa je odvisno od potreb posameznika. Če želimo v domačem pridelku uživati skozi vse leto in se z domačim paradižnikom mastiti že tedne pred drugimi, bo dobra izbira rastlinjak, če bi si zgolj radi olajšali delo na vrtu ali ustvarili vrtiček brez prekopavanja tal, pa bo dovolj že visoka greda. Postavimo jo lahko namreč tudi na betonska tla, torej je primerna za balkone in terase, ker je v njej manj zemlje, pa se bo ta spomladi segrela nekoliko hitreje kot tla in prej bomo vanjo lahko posadili prve sadike.
ZNe nižja od 30 centimetrov Visoke grede ne gre zamenjati z dvignjeno. Slednjo namreč postavimo na vrtna tla, je pa tudi v dvignjeni gredi delo lažje, saj se je treba manj sklanjati, tudi škodljivci, kot so polži in voluharji, se bodo težje prebili do pridelka. Visoko ali dvignjeno gredo lahko izdelamo sami ali ju kupimo v specializiranih prodajalnah. Če se bomo izdelave lotili sami, potrebujemo lesene deske za ogrodje, namesto njih lahko uporabimo tudi opeke ali zidake, pazimo le, da ne bo prevelika, prenizka ali previsoka. Velika naj bo toliko, da bomo z vseh strani dosegli do sredine, višino pa izberemo takšno, ki se nam zdi najbolj udobna in pri kateri bodo najmanj trpeli križ, hrbet in kolena. Velja splošno pravilo, da naj ne bo nižja od 30 centimetrov, v nasprotnem primeru se lahko pojavijo težave z odvečno vlago. Tudi dno lahko izdelamo iz desk, a med njimi pustimo nekaj prostora, namesto njih pa lahko izberemo ponjavo, ki jo najprej naluknjamo, da na njej ne bo zastajala voda. Na dno nato naložimo veje, slamo, lubje, kamne za drenažno plast, nanjo nasujemo nekaj zemlje, sledi plast listja in drugega organskega materiala, priporočljiv je nepredelan kompost, v katerem se skriva množica koristnih organizmov. Na koncu v gredo nasujemo še kakovosten substrat ali prst z veliko hranili, nekateri radi uporabljajo tisto, ki jo nasujejo krti.
Najbolj stabilni stekleni Če visoka greda ne bo dovolj, in si želimo pridelka vse leto, izberemo rastlinjak. Na voljo so taki, ki jih pritrdimo na steno stavbe, in samostojni. Prvi so cenovno bolj ugodni, ker jih bo grelo tako sonce kot toplota stene, pa je v njih tudi topleje.
Več izbire imamo tudi pri materialu, običajno so rastlinjaki iz stekla, plastike ali folije.
Najbolj stabilni so stekleni, a so tudi najbolj občutljivi in dražji od preostalih. Najcenejši so seveda tisti iz folije, a niso primerni za zelo vetrovna območja, saj jih lahko sunki vetra prevrnejo, je pa njihova prednost, da jih enostavno premikamo sem in tja. Najbolj trpežni so plastični, a jih je najtežje očistiti.
Ko se odločamo za nakup, je dobro upoštevati vse od omenjenega in za nasvet poprositi še strokovnjaka, še posebno če se odločamo za dražji rastlinjak. Katerega koli že bomo izbrali, pa je najbolj pomembno, da ima nameščena okna, v primeru folije pa, da jo zlahka dvignemo in zavihamo, zračenje rastlinjaka je namreč v poletnih mesecih bistveno za zdrav in obilen pridelek.
Visoke grede ne gre zamenjati z dvignjeno.