Kremelj je do zadnjega da Ukrajine ne bo napa
Zato so čedalje glasnejši strahovi, da bo še katera država ruska tarča V dveh letih od začetka agresije vojaške okrepitve v baltskih državah
MOSKVA, KIJEV Vzhodnoevropske države so 24. februarja 2022 dobile potrditev, da so bile njihove bojazni pred nevarnostjo, ki so jo predstavljale regionalne ambicije Rusije, upravičene. Do trenutka, ko so ruski tanki krenili proti Kijevu, se je v zahodnih prestolnicah politika baltskih držav in
Poljske do Rusije mnogim zdela pretirana. Toda pred natanko dvema letoma, ko se je na stari celini ponovno razdivjala vojna, je prevladalo prepričanje, da je Ukrajina branik Evrope in da se Vladimir Putin, če pade Kijev, ne bo ustavil pred vrati Unije. Strah, ki ima tudi zgodovinsko podlago – od svojih štirinajstih sosed Rusija ni napadla oziroma ni bila v vojni le z Norveško – se od takrat ni polegel, zlasti ne v obmejnih državah. Te se pospešeno pripravljajo na to, da lahko postanejo naslednja ruska tarča. Možnost, da bi se ruska agresija iz Ukrajine razširila na druge države in da bi
Države članice EU so se dogovorile o 13. svežnju sankcij proti Rusiji. Na seznam sankcioniranih so dodali skoraj 200 posameznikov in pravnih oseb, je sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell. Skupno bo tako sankcioniranih več kot 2000. Predlog sankcij naj bi vključeval omejitev poslovanja s tremi podjetji s celinske Kitajske, na seznam sankcioniranih pa naj bi dodali severnokorejskega obrambnega ministra zaradi dobave raket Moskvi. Zadnji ukrep, ki je med drugim vključeval prepoved uvoza ruskih diamantov, so članice EU potrdile decembra lani. Med ključnimi ukrepi, sprejetimi od začetka ruske agresije, je embargo na uvoz večine ruske nafte v EU, prepoved uvoza in izvoza blaga, sektorske gospodarske sankcije in izključitev ruskih bank iz sistema Swift. STA
Moskva napadla katero od članic severnoatlantskega zavezništva, v zadnjem obdobju tako znova pridobiva veljavo. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je, denimo, prejšnji mesec dejal, da je treba ob stalnih grožnjah iz Kremlja upoštevati, da bi lahko Putin nekoč napadel celo članico Nata. Na takšen scenarij se pripravljajo tudi v baltskih državah, kar se ne kaže le v izjavah političnega vrha, temveč tudi v okrepljenih obrambnih izdatkih. V Litvi, denimo, bodo v letošnjem letu presegli dve milijardi evrov oziroma 2,75 odstotka BDP. Za primerjavo, leta 2013, leto pred rusko aneksijo Krima, je ta znašal 0,76 odstotka, leta 2021, preden je Kremelj napadel Ukrajino, pa 1,95 odstotka. Precej nad dvema odstotkoma bodo letos vojaški izdatki tudi v Latviji (2,4), še višji pa v Estoniji, kjer bo obrambni proračun dosegel 3,2 odstotka BDP.
Članstvo v Natu je osrednji del obrambne in varnostne arhitekture baltskih držav, k njegovi odvračalni sposobnosti pa znatno prispeva misija Okrepljena prednja prisotnost (Enhanced Forward Presence), ki so jo zaveznice naznanile na Natovem vrhu v Varšavi leta 2016. Z vzpostavitvijo misije, sestavljene iz štirih bojnih skupin v velikosti bataljona, so na prošnjo baltskih držav
in Poljske znatno povečale vojaški odtis zavezništva na njegovih vzhodnih obronkih. Invazija na Ukrajino in vse bolj agresivna ruska drža sta od takrat samo še poudarili pomen misije, v kateri sodelujejo tudi vojaki Slovenske vojske.
Latvijci hvaležni
Aleksander Jović, poveljnik 14. slovenskega kontingenta, nima težav s prepoznavanjem zvoka orožja, ki v Natovi vojaški bazi v Adažiju v Latviji zabobni na vsakih nekaj minut. »Mitraljez 12,7 milimetra. Zraven pa lahko slišite artilerijo, 155-milimetrske havbice.« Poki, ki so za laika popolnoma nerazločljivi, so bili odmev vaje Ares Strike na bližnjem poligonu. Baza v Adažiju v zaledju Rige spominja na disciplinirano multietnično žepno državo. Poleg poveljujoče in najbolj množično zastopane
Kanade je med približno 4000 vojaki najti pripadnike še desetih zaveznic. Ob zadnji rotaciji, sredi decembra, je v Latvijo prišlo tudi 35 pripadnikov Slovenske vojske, ki sicer v misiji sodeluje že od samega začetka. Del našega kontingenta sta prav tako Severna Makedonija z osmimi in Črna gora z enajstimi člani. Prostrani in strogo varovani kompleks premore vso za življenje vojaka temeljno infrastrukturo. Neformalno središče baze je Paradni trg, okoli katerega so posejane kasarne, jedilnica ter vojaški in častniški klub, njeno srce pa moderno vadbišče, ki po Joviću zagotavlja odlične pogoje za usposabljanje. »Poligon je dovolj velik, da se lahko na njem usposablja tako velika enota. Obsega različne vrste strelišč, od tistih za lahko pehotno oborožitev do strelišč za artilerijsko oziroma oborožitev večjega kalibra,« je pojasnil poveljnik slovenskega kontingenta.
Vojaki glavnino šestmesečne misije preživijo znotraj baze in po Jovićevih besedah nimajo veliko stika z lokalnim prebivalstvom, v redkih srečanjih z Latvijci pa so največkrat deležni izrazov podpore in dobrodošlice. »Ljudje tukaj zagotovo gledajo na našo prisotnost z vidika hvaležnosti in jasnega kazalnika, da niso sami,« je poudaril sogovornik. »Naše osnovno poslanstvo je krepitev odvračalne drže zavezništva in pošiljanje signala, da bo v primeru morebitne agresije zavezništvo odreagiralo na ustrezen način. Vsekakor je to velik prispevek k povečanju varnosti v državi in varnosti celotne Unije.«
S Finsko močnejši
Okrepljena prisotnost Nata v Baltiku je dokaz strateškega pomena