Černobilski volkovi nimajo več raka
Strokovnjaki pri živalih, ki živijo na radioaktivnem območju, opažajo nenavadne spremembe Odkrili so psa z genskim zapisom, drugačnim od zapisa drugih populacij nam znanih psov
KO SE JE leta 1986 v Černobilu zgodila jedrska nesreča, so morali ljudje zapustiti domove, stavbe v okolici jedrske elektrarne pa še danes samevajo. Območje že nekaj časa ni več popolnoma zaprto za javnost in vsako leto ga obišče nemalo avanturistov od blizu in daleč, predvsem pa tam uživajo živali in rastline, te so se po odhodu prebivalcev razbohotile ter prekrile bloke, hiše in druge stavbe.
Kljub temu da strokovnjaki že vse od nesreče opozarjajo, da je območje prenevarno za življenje, saj je v tleh še vedno mogoče najti radioaktivne elemente, pa je narava poskrbela, da so se bitja, ki so naselila Pripjat, razmeram prilagodila. Začenši z bakterijami. Te so postale odporne proti sevanju gama žarkov, kar ne velja za veliko večino bakterij, ki živijo na drugih območjih. Ko so te izpostavili sevanju, so hitro pomrle, tiste iz Pripjata pa so živele naprej, kot da se nič ni zgodilo. Še bolj neverjetna je sprememba, ki so jo strokovnjaki opazili pri volkovih. Evolucijski biologi, ki so jih preučevali, so ugotovili, da je mnogo njihovih genov, ki so povezani z razvojem rakavih obolenj, mutiralo, zaradi česar zveri nenadoma niso več zbolevale za rakom. Na območju Černobila so biologi odkrili tudi povsem novo vrsto psa. Tam naokoli namreč mrgoli potepuških psov, večinoma so potomci tistih, ki so bili nekoč hišni ljubljenčki, v desetletjih pa se je njihov genski zapis tako močno spremenil, da njegovi deli niso več podobni genskemu zapisu drugih, nam znanih populacij psov. Ali je to posledica sevanja ali parjenja bližnjih sorodnikov, morda celo kombinacije obojega, bodo pokazale nadaljnje raziskave. B. K. P.
Bakterije so postale odporne proti sevanju gama žarkov.