Pogosto izzvenijo v enem tednu
Hemoroidi praviloma ne povzročajo resnih in dolgotrajnih težav, z ustreznim življenjskim slogom pa jih lahko pomagamo preprečevati
Pri higieni uporabljamo blaga kozmetična sredstva brez dišav.
Hemoroidalni venski pletež ima pomembno nalogo, da zmanjšuje verjetnost nehotenega uhajanja blata mimo mišice zapiralke, ki krožno obdaja izhod iz črevesja: če jo stisnemo, se prehod na prosto zapre in blato se ne more izločiti. Zaradi zastajanja krvi pa v hemoroidalnem pletežu vene nabreknejo in tvorijo vozliče, ki so eden najpogostejših vzrokov za krvavitev iz zadnjika in občasno doletijo tri četrtine odraslih.
Krvavitev je neboleča, svetlo rdeče sledove pa lahko opazimo na toaletnem papirju ali v straniščni školjki; območje zadnjika je pogosto razdraženo, srbeče in otečeno, občutimo lahko zatrdlino, blato lahko uhaja. Poznamo notranje in zunanje hemoroide, prvi se pojavijo v spodnjem delu danke, drugi pa pod kožo okoli zadnjika. Na notranje nas pogosto opozarja zgolj krvavitev, če pa zdrsne skozi zadnjično odprtino, občutimo bolečino in nelagodje. Pogosto se v danko vrnejo sami, nazaj jih lahko nežno potisnemo tudi sami. Zunanji hemoroidi so praviloma bolj neprijetni; so tudi vidni in med iztrebljanjem pogosto povzročajo bolečino in krvavitev, koža nad njimi je razdražena.
Po 45. letu
Pojav hemoroidov je največkrat povezan z nerednim in neustreznim odvajanjem blata. Zaprtje ali pa kronična driska, napenjanje med iztrebljanjem, dolgotrajno sedenje na stranišču, nosečnost, čezmerna telesna teža, dvigovanje težkih bremen, pogosto kihanje, sedeč življenjski slog, analni spolni odnosi, kašljanje in bruhanje povečujejo pritisk na žilne stene, šibkost teh pa lahko tudi podedujemo. Podporno vezivno tkivo z leti slabi, zato so hemoroidi pogostejši po 45. letu. Praviloma niso nevarni, so pa zelo neprijetni, predvsem odvajanje blata je lahko zelo boleče, zato ga mnogi zadržujejo in tako spodbujajo zaprtje, kar težavo le še poslabša. Naprej si lahko pomagamo sami, in sicer je v lekarni na voljo veliko zdravil brez recepta, tudi odvajala, če nas je doletelo še zaprtje. Če pa so znaki hudi, denimo izgubljamo veliko krvi, in ne izzvenijo v tednu dni, je nujno obiskati zdravnika; če nas spremljajo še bolečina v trebuhu, slabost, izguba apetita in hujšanje, morda v ozadju niso (samo) hemoroidi, zato ne odlašajmo in ukrepajmo. Hemoroide pa lahko seveda z ustreznim življenjskim slogom tudi preprečujemo. Najpomembnejša je skrb za redno in mehko odvajanje blata, k čemur pripomore veliko vlaknin v prehrani, ki preprečujejo zaprtje in pospešujejo odvajanje. Pijemo dovolj tekočin in tako preprečujemo izsušenost blata. Izogibamo se sedečemu življenjskemu slogu in skrbimo za redno telesno dejavnost, ki spodbuja peristaltiko in zmanjšuje pritisk na žile ter preprečuje kopičenje kilogramov, ki so lahko prav tako vzrok za hemoroide. Pri odvajanju blata se čim manj naprezamo, če imamo možnost, noge položimo na višjo površino in tako olajšamo iztrebljanje. Pri higieni uporabljamo blaga kozmetična sredstva brez dišav, analni predel pa raje umivamo kot drgnemo s toaletnim papirjem. Brisanje naj bo nežno.