Mali plameni v zimskem soncu
Raste skupinsko od septembra do aprila na drevesih, deblih in panjih raznih vrst vrb, pa tudi na nekaterih drugih listavcih. Zimska panjevka raste, ko se sredi zime temperatura dvigne nad ničlo; meso je rumenkasto, je prijetnega vonja in okusa
Krasijo jo lepi temnorjavi žametasti beti, Nemci in Angleži ji pravijo žametnonoga.
ima je letni čas, ko pravimo, da gobe počivajo in se pripravljajo na novo rast, podobno kot vse druge rastline. Vendar nekatere rastejo tudi pozimi. Ena teh je vsekakor zimska panjevka, Flammulina velutipes. Na zimskem obhodu so me spet, kot vsa leta doslej, razveselile, kar precej kupčkov jih je bilo, nekatere še mlade, druge že odrasle. Panjevke rastejo, ko se sredi zime temperatura dvigne nad ničlo, prenehajo pa, ko se temperatura dvigne nad 10 do
15 stopinj, saj so tipične zimske gobe. Rastejo lahko tudi, če jih shranimo v hladilnik, kjer je temperatura od 4 do 8 stopinj. To vrsto je prvi opisal ameriški botanik Moses Ashley Curtis in jo imenoval Agaricus velutipes. Leta 1947 jo je v današnji rod preselil nemški mikolog Rolf Singer.
ZRodovno ime Flammulina se sklicuje na oranžne klobučke, ki v zimskem soncu sijejo kot mali plameni. Pridevek velutipes pomeni z žametno nogo, saj jo krasijo nenavadno lepi temnorjavi žametasti beti. Nemci in Angleži ji pravijo žametnonoga. Klobuk, premera do 10 cm, je na obrobju barve medu in narebran, osrednji del pa rjasto- do oranžno rjav. V vlažnem vremenu je precej sluzast in spolzek. Lističi so sprva belkasti, nato rumenkasto beli, v starosti postanejo rjavkasto rumeni. So široki, redki in razmeroma debeli, z vmesnimi lističi. Bet je do 7 cm visok, temnorjav, skoraj črn in žametast. Sprva je poln, nato postane votel in žilav in ni užiten. Meso je rumenkasto, je prijetnega vonja in okusa. Raste skupinsko od septembra do aprila na drevesih, deblih in panjih raznih vrst vrb, pa tudi na nekaterih drugih listavcih. Zimska panjevka, imenovana tudi enoki ali enokitake, je na Japonskem, Kitajskem in Tajvanu komercialno in kulinarično zelo visoko cenjena, še posebno kot zdravilna goba, ki se jo da tudi umetno gojiti. Vsebuje antioksidante in krepi imunski sistem. Ima tudi antivirusne in antibakterijske lastnosti in se nam pomaga boriti proti boleznim, kot so diabetes, demenca ter alzheimerjeva bolezen. Zato jih tam gojijo v velikih količinah. Pri nas nekateri strokovnjaki odsvetujejo uživanje zimskih panjevk, ker naj bi, po njihovem mnenju, vsebovale tudi škodljive substance, ki so zdravju škodljive. Zimsko panjevko je mogoče zamenjati z drugimi vrstami panjevk, denimo s prožno (Flammulina elastica), ki je zelo podobna zimski in jo zanesljivo lahko določimo le pod mikroskopom. Lani sem v moji okolici našla skoraj same prožne panjevke. Vendar če jih ne bi pregledala pod mikroskopom, ne bi ugotovila, da so druga vrsta. Oboje so užitne in ni bojazni za zastrupitev s to vrsto. Zamenjava pa je mogoča tudi z obrobljeno kučmico (Galerina marginata), ki je smrtno strupena goba, vendar ni bojazni, da bi se zamenjava zgodila, saj kučmice v tem letnem času ne rastejo. Pustimo te lepe gobice, naj veselo rasejo in krasijo našo naravo pozimi, ko so te sončne lepotice res prava poživitev. Tako bo zadoščeno vsem kriterijem, tako japonskim kot slovenskim, in ne bo možnosti, da bi nam povzročile kakršno koli škodo. Sicer pa, pazite nase in nabirajte le tiste gobe, ki jih sami res dobro poznate!