Zabuhla zaradi stresnega hormona
Spletni kritiki so Amy Schumer pripravili do obiska zdravnika Diagnosticirali so ji tako imenovani cushingov sindrom
zabavljačica Amy Schumer nikoli ni bila koščena suhica. Za nemogoče lepotne (in konfekcijske) standarde zabavne industrije je bila prej nekoliko preveč oblinasta, nekateri so ji pod nos celo metali, da je debelušna. A tem kritikam se igralka ni dala, svoje ženstvene obline namreč glasno zagovarja in širi pomembnost pozitivnega odnosa do lastnega telesa. Vseeno pa so ji nedavne kritike na račun nenavadno zabuhlega obraza prišle do živega. Zazdelo se ji je, da tokrat morda vendar ne gre le za internetno žaljenje.
Zato je zdaj prvič lahko rekla, »hvala bogu za internetne kritike, tako sem namreč ugotovila, da je nekaj narobe«. Zabuhlost obraza, maščobna blazina med rameni, neobičajne rdečkaste ali vijoličaste lise na kožo so posledica posebnega zdravstvenega stanja, t. i. cushingovega sindroma, ko se v telesu dlje nabira večja količina kortizola, stresnega hormona.
Za lastno zdravje jo je začelo resno skrbeti, celo v tolikšni meri, da so jo obletavale črne misli, da ne bo videla odrasti svojega danes skoraj petletnega sina. Zaradi morja pripomb na račun svoje zabuhlosti se je obrnila na zdravnika, pot do diagnoze pa še zdaleč ni bila lahka. »Medtem ko sem promovirala svoj novi šov, sem tudi po štiri ure preživela v napravah za magnetno resonanco, odvzeli so mi toliko krvi, da so se mi žile že zapirale. Razmišljala sem le, da me ne bo ob sinu, ko bo odraščal.« Diagnoza cushingovega sindroma je bila namreč šele prvi korak, dognati je bilo treba tudi, kako resna je njena oblika. »Ugotovitev, da imam tisto vrsto, ki se bo razrešila sama od sebe, in da sem pravzaprav zdrava, je bila najboljša možna novica!« Diagnozo bi Schumerjeva lahko zadržala zase. A zvezdnici nikoli ni bilo nerodno na veliki zvon obesiti niti sicer precej osebnih stvari, predvsem, ker želi ljudi ozaveščati. »Z zasmehovanjem in kritikami na račun zunanjega videza se ubadam že zelo dolgo. Želim si, da bi ženske imele rade same sebe ter da so nepopustljive, ko pride do njihovega zdravja, saj se nam prepogosto ne verjame na besedo,« je dejala in dodala, da je žensko telo precej manj raziskano, preučevano in razumljeno kot moško. »Moja diagnoza je odličen primer tega, da nikoli ne veš, kaj se z nekom dogaja.« Na kritike zabuhlosti se je sprva odzvala sredi tega meseca in zbadljivo odvrnila vsem anonimnežem na spletu, ki tako radodarno podajajo svoja mnenja, da je resda nekoliko bolj zabuhla kot običajno. »Trenutno se pač soočam z določenimi hormonskimi rečmi, a sem v redu,« je tedaj zapisala in svet spomnila, da živi z endometriozo. To je razgalila, kljub temu da verjame, da »ženska ne potrebuje nobenega izgovora za svoj fizični videz in ni dolžna podati nobene razlage«. Ona pač marsikaj razloži, da poduči. »Spletnim nasilnežem gre v nos, da nisem bolj vitka, da nisem lepša. A vsemu navkljub imam pravico spregovoriti. Želim poudariti, kako pomembno se je sprejeti takšnega, kakršen si. Kot vsaka druga oseba imam tudi jaz dneve, ko se počutim odlično in sem si všeč, ter dneve, ko bi si prek glave najraje poveznila vrečo.«
»
NIKOLI NE VEŠ, KAJ SE Z NEKOM DOGAJA. VSAK SE BORI Z NEČIM.