Na račun nuklearke so si polnili žepe
Po 13 letih obsodba zaradi oškodovanja sklada za razgradnjo NEK Ksenja Žnideršič Planinc, Matjaž Albreht in Klemen Hosta v zapor
NOVO MESTO Kar 12 let in pol je minilo od odmevnih hišnih preiskav na sedežu Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (NEK) v Krškem in tudi domu takratne v. d. direktorice Ksenje Žnideršič Planinc. Preiskavo, šlo je za sum oškodovanja sklada, so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada opravili v treh zasebnih in devetih poslovnih prostorih. Žnideršič Planinčevi so očitali zlorabo položaja in pridobitev premoženjske koristi, pomoč pri tem pa je tožilstvo očitalo Matjažu Albrehtu, izvršnemu direktorju in članu upravnega odbora Alte Investa, in njegovemu svaku Klemnu Hosti, direktorju podjetja Fieldoo. Zadeva, gre za eno najobsežnejših kazenskih postopkov na novomeški sodniji v zadnjem desetletju, je pred dnevi po dveh razveljavitvah oprostilnih sodb na pritožbenem sodišču dobila že tretji sodni epilog na prvi stopnji. Prvič so bili vsi trije oproščeni očitkov, v ponovljenem sojenju prav tako, v tretjem sojenju pa je tričlanski senat, ki mu je predsedovala sodnica Romana Rački Strmole, vsem izrekel zaporne kazni. Znova je seveda pričakovati pritožbe – obsojeni namreč ves čas zanikajo očitke iz obtožbe, tožilec Igor Vertuš pa je predlagal precej višje kazni.
»Ksenja Žnideršič Planinc je bila obsojena zaradi dveh dejanj. Prvo je storila sama, ko je prodala varne državne obveznice ter kupila neustrezne obveznice Delo prodaja, d. d., in DZS, d. d. Škoda je znašala več kot 900.000 evrov, korist za obe družbi skupaj pa 1,8 milijona evrov.
Gre za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 2. in 1. odstavku 240. člena KZ-1. Pri drugem dejanju so sodelovali vsi trije skupaj, in sicer Ksenja Žnideršič Planinc kot storilka, Matjaž Albreht in Klemen Hosta pa kot pomočnika. Tu je šlo za dogovorjen nakup podrejenih bančnih obveznic za 7,7 milijona evrov. Obveznice je najprej za 7,5 milijona evrov kupil Hosta, nato pa jih je od njega kupil Sklad NEK za 7,7 milijona evrov. Razliko, gre za slabih 200.000 evrov, so si razdelili. Albreht je bil posrednik v borznoposredniški hiši pri nakupu in prodaji, hkrati tudi Hostov svak. Tudi tu je šlo za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 2. in 1. odstavku 240. člena KZ-1,« je zaključek sojenja povzel vodja Okrožnega državnega tožilstva v Novem mestu Srečko Hočevar.
Ksenja Žnideršič Planinc je bila obsojena na enotno kazen eno leto in osem esecev zapora (eno leto pa prvo, devet mesecev pa za drugo kaznivo dejanje) ter na denarno kazen 4500 evrov. Matjažu Albrehtu in Klemnu Hosti je bila izrečena enaka kazen, in sicer vsakemu pol leta zapora in 2000 evrov denarne kazni. Tožilec Vertuš je sicer predlagal občutno višje kazni: za prvoobtoženo štiri leta
1
LETO IN OSEM mesecev zapora so prisodili prvoobtoženi. Šlo je za enega najobsežnejških kazenskih postopkov v zadnjem desetletju na novomeškem sodišču.
in devet mesecev zapora ter 12.000 evrov denarne kazni, za Albrehta in Hosto pa leto in dva meseca zapora ter 6000 evrov denarne kazni za Albrehta oziroma 7500 evrov za Hosto.
Vse se je zgodilo v pol leta
Ksenja Žnideršič Planinc je bila v. d. direktorice sklada od 16. septembra 2010 do 15. marca 2011, vsega pol leta, torej, v tem času pa so se pojavljale nekatere domnevne nepravilnosti pri poslovanju, ki sta jih odkrila upravni in nadzorni odbor sklada. V skladu naj bi po različnih izračunih povzročila škodo od 1,6 do 2,2 milijona evrov. Očitki iz prve obtožnice se nanašajo na prodajo prvorazrednih varnih državnih obveznic v višini 17 milijonov evrov, kupila pa je za tri milijone obveznic DPR1, za šest milijonov obveznic DZS2 in za 12 milijonov evrov obveznic vzajemnih skladov. Tako naj bi oškodovala sklad, drugim pa omogočila premoženjsko korist. Sama je poudarila, da je vse posle opravila kot dober gospodar, saj da je državne obveznice prodala zaradi zmanjšanja izpostavljenosti na fiksno obrestno mero in zmanjšanja tveganja glede spremembe obrestnih mer ter zaradi ustvarjanja kapitalskega dobička. Prepričana je, da pravil ni kršila, k temu je ni nihče nagovarjal, sklad pa, kot je zagotovila, ni bil oškodovan.
Tudi druga obtožba ji je očita zlorabo položaja, pri tem pa naj bi ji pomagala Matjaž Albreht, izvršni direktor in član upravnega odbora Alte Investa, ter njegov svak Klemen Hosta, direktor podjetja Fieldoo, ki se je ukvarjal z borznimi posli kot daily trader – tako da je v dnevu ali dveh kupil in prodal vrednostne papirje in ustvaril dobiček z razliko v ceni. Ves čas postopka, tako v preiskavi kot na sodišču v vseh sojenjih, so vsi trije očitke zanikali. Sklad je zoper nekdanjo v. d. direktorice vložil premoženjskopravni zahtevek, a je bil pravdni postopek prekinjen do pravnomočne odločitve sodišča v kazenski zadevi. Sojenje trojici je bilo res maratonsko in temeljito. Zaslišane so bile številne priče in več izvedencev, o obsežnosti zadeve pa govori že dejstvo, da spis šteje več kot 9000 strani listinske dokumentacije. Zadevo bo torej znova tehtalo višje sodišče, ki pa je v zadnji presoji sodbe, takrat oprostilne, v celoti pritrdilo pritožbenim navedbam novomeškega tožilstva, ki je ves čas prepričano, da je dovolj dokazov za obstoj direktnega naklepa za oškodovanje.