Zahod namočen, na vzhodu suša
Zaradi nadpovprečnih temperatur zraka suh površinski sloj tal Močnejša pomladanska suša tudi pred dvema letoma
LJUBLJANA • Zaradi toplih dni so nas gotovo že zasrbeli prsti, da bi že sejali prve vrtnine. In že tradicionalno je na večini naših vrtov pri zgodnji setvi zastopan krompir. Sadimo ga, ko se tla konstantno ogrejejo nad 8 °C; nižje temperature lahko povzročijo propad prvih kalčkov. Bolj zgodaj ga sadimo le, če posajeno gredo zavarujemo s kopreno. Kmetijski svetovalci za osrednjo Slovenijo priporočajo sajenje na začetku aprila, ko se temperature zraka dvignejo nad 12 °C, v vzhodni in južni Sloveniji ter na Primorskem pa ga lahko sadimo že nekoliko prej. Res pa je, da so razmere iz leta v leto drugačne. Po podatkih Arsa so se letos tla ponekod že ogrela na primerno temperaturo za setev. Poleg vremena so temperaturne razmere v tleh odvisne tudi od vrste in sestave oziroma od toplotnih lastnosti tal, saj je toplota eden najpomembnejših dejavnikov, ki določajo intenziteto procesov v tleh. Odločilen vpliv na temperaturo tal ima tudi kakovost zgornje plasti. Gola se hitreje ogrejejo in tudi hitreje ohladijo kot zastrta. Najhitreje se segrejejo temna tla z veliko humusa, vlažna se segrevajo ter tudi ohlajajo počasneje.
Zastirke in prekrivke
Od toplote v tleh je odvisnih mnogo življenjskih funkcij rastlin, predvsem kalitev semena, rast in razvoj korenin ter rastlin. Za gojenje krompirja so najprimernejša rahla, prepustna, peščeno-humusna in peščeno-ilovnata tla, ki so bogata z mineralnimi in organskimi snovmi. Za zgodnjo pridelavo krompir sadimo globlje in posajeno površino pred ohlajanjem obvarujemo z zastirkami ali prekrivkami. Če je premokro, ne sadimo, ker s tem povzročimo zbitost tal, ki pozneje onemogoča potrebno obdelavo. Za primerno sorto se odločimo glede na čas sajenja. Če pridelujemo krompir na legah, kjer je zaradi nizkih temperatur ozračja in hladnih tal možno samo pozno sajenje, izberemo sorto, ki ima krajšo vegetacijsko dobo in nam po namenu pridelave še vedno ustreza.
Januarja nadpovprečne padavine
Vodnobilančne razmere površinskega sloja tal na vzhodnem in jugovzhodnem delu Slovenije kažejo, da se zaradi nadpovprečnih temperatur zraka in s tem povezanim intenzivnejšim izhlapevanjem, ki ga je v zadnjih dneh okrepil še veter, že kaže nevarnost sušenja površinskega sloja tal. V večjem delu nižinske Slovenije je bilo februarja od 4 °C do 6 °C topleje kot v povprečju 1991–2020. Januarska višina padavin je bila na ravni države glede na primerjalno obdobje 1991–2020 močno nadpovprečna. Februarska količina padavin je bila izjemna le v skrajnem severozahodnem delu Slovenije, del osrednje in vzhodne polovice Slovenije pa ima podpovprečno vsoto, le med 40 in 60 odstotki dolgoletnega povprečja. Najmanj dežja je februarja padlo na jugovzhodu Slovenije: deli Bele krajine in Dolenjske so dobili le med 30 in 40 odstotki običajnih padavin. V zadnjih letih že lahko opažamo, da se lahko kljub dobri zimski zalogi težave s sušnimi razmerami pojavijo že spomladi. Močnejše pomladanske suše so bile že v letih 2013, 2021 in 2022. ANDREJA SUŠNIK
DO 6 STOPINJ CELZIJA je bilo topleje od povprečja.
» DELI BELE KRAJINE IN DOLENJSKE SO FEBRUARJA DOBILI LE MED 30 IN 40 ODSTOTKOV OBIČAJNIH PADAVIN.
Deli Bele krajine in Dolenjske so februarja dobili le med 30 in 40 odstotki običajnih padavin.