Bosancu 10-letni najem Še en sum korupcije
Še ena afera s Švarc Pipanovo na čelu V zgodbi isti igralci kot pri nakupu Litijske
LJUBLJANA Andrejo Katič po prevzemu funkcije pravosodne ministrice čaka tudi reševanje nekaterih zgodb, ki kažejo elemente korupcije. Na seznamu 62 pogodb, po katerih ministrstvo za pravosodje plačuje najemnine za potrebe sodišč, državnega tožilstva in državnega odvetništva, je pri pogodbi za celjsko tožilstvo poseben zaznamek, ki opozarja, da je objekt 1. januarja letos dobil novega lastnika. Namesto družbe Nordis celjskim tožilcem zdaj prostore oddaja družba Mrkulić Company, ki je v lasti znanega poslovneža iz Sarajeva. Najemodajalec iz proračuna vsak mesec dobi dobrih 22.305 evrov. Nordis, njegov zastopnik je Miha Kozamernik, je pred prodajo objekta poslovnežu iz BiH 27. junija lani s takratno pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan podpisal novo pogodbo o najemu prostorov. Po dogovoru naj bi stavbo za potrebe celjskega tožilstva najeli za 10 let, z možnostjo petletnega podaljšanja. Iz dokumenta, ki smo ga pridobili v uredništvo, je razvidno tudi, da so se s podpisom te pogodbe izrecno dogovorili, da najemnik ne more enostransko odpovedati pogodbe pred iztekom 10 let. Ta pogodba je nadomestila staro, ki ni imela člena o zagotovitvi 10-letnega najema, z njo pa so za tožilstvo najeli še dodatne prostore v objektu in zvišali najemnino za kvadratni meter.
Zakaj drugačna pogodba?
Takšna najemna pogodba, nam je ocenilo več nepremičninskih strokovnjakov, avtomatično poveča vrednost objekta. Dolgoročni najemniki in zanesljivi plačniki lahko vrednost nepremičnine z 1,8 milijona evrov po ocenah sogovornikov povišajo tudi na tri milijone. Ali se je tega ob junijskem podpisu zavedala Švarc Pipanova, ni znano, kriminalistična preiskava pa lahko razkrije, ali se je tudi pri pripravi te pogodbe – tokrat sicer najemne in ne kupo-prodajne, kot se je zgodilo v primeru Litijske – zgodila kakšna nepravilnost.
Pri zgodbi bode v oči še ena posebnost – na pravosodnem ministrstvu, kjer pogodbe niso želeli razkriti, smo preverjali, kakšne pogodbe o najemu pravzaprav običajno sklepajo. In zanimivo – večina pogodb (95 odstotkov) ni sklenjenih kot pogodba za prostore celjskih tožilcev. Še več, tudi prejšnja najemna pogodba je bila drugačna od aktualne, ki pri sogovornikih iz nepremičninske stroke vzbuja čudenje. Na ministrstvu za pravosodje niso želeli razkriti imen ljudi, ki so pri nastanku te pogodbe sodelovali, iz funkcij, ki so jih popisali v odgovoru, pa je mogoče sklepati, da so pri poslu nastopali isti akterji kot v aferi Litijska, torej Simon Starček kot vodja službe za nepremičnine in investicije ter Uroš Gojkovič kot generalni sekretar ministrstva. Obstaja pa še ena vzporednica – tudi te pogodbe ni mogoče razveljaviti. Lastnik prostorov, kjer deluje celjsko sodišče, Sajo
Državna revizijska komisija je že dvakrat razveljavila izbiro točno določenega ponudnika za digitalizacijo notarskih storitev, ki so ga očitno želeli nekateri na ministrstvu za pravosodje. Predsednik državne revizijske komisije Samo Červek je izjavil, da so ugotovili nepravilnosti in nezakonitosti, kaj je v ozadju, pa ni želel špekulirati, češ da so za to pristojni drugi organi. Na ministrstvu za pravosodje so se minuli petek odločili, da javnega naročila ne bodo oddali neizbranemu ponudniku, ampak bodo objavili novo naročilo. Razlog je nenavaden – ugotovili so namreč pomanjkljivosti v lastni razpisni dokumentaciji. Pri ponovnem postopku oddaje javnega naročila bodo »temeljito preverili vso razpisno dokumentacijo ter zagotovili, da bo ta vključevala vse potrebne elemente za objektivno oceno ponudb«.
Mrkulić bo v 10 letih tako na svoj račun prejel več kot 2,6 milijona evrov oziroma še nekoliko več, saj se po pogodbi najemnina tudi valorizira skladno s statističnimi podatki o inflaciji. Mrkulić po naših informacijah po Sloveniji išče naložbe, s katerimi se mu ni treba posebej aktivno ukvarjati in mu prinašajo zagotovljen zaslužek. V Črni gori rojeni poslovnež ima dva hotela v Sarajevu, v slovenskih medijih pa se je pojavil pred slabimi 10 leti, ko mu je eno svojih naložb, Terme Ilidža, prodajal prvi mož DZS Bojan Petan.
SUZANA KOS
Obstaja pa še ena vzporednica – tudi te pogodbe ni mogoče razveljaviti.