Po nesreči z motorjem je ostal paraplegik
Trdi, da je to posledica poznega odkritja zloma prsnega vretenca Od UKC Ljubljana in novogoriške bolnišnice terja plačilo odškodnine
NOVA GORICA • Po prometni nesreči 6. avgusta 2017 je zdaj 52-letnik invalid prve kategorije. Prepričan, da je za hude posledice krivo zapoznelo odkritje zloma šestega prsnega vretenca oziroma prsnice, odgovornost terja od ljubljanskega kliničnega centra in novogoriške bolnišnice dr. Franca Derganca. Da bi takojšnja kompletna diagnostična obdelava poškodovanega dela prsne hrbtenice in takojšen operativni poseg nedvomno lahko preprečila posledice, kakršne ima, je prepričan sodni izvedenec kirurgije in travmatologije. Tožnik, takrat star 45 let, se je ponesrečil, ko se je z motorjem poskušal izogniti nasproti vozečemu avtomobilu, pri čemer je izgubil oblast nad motorjem, zavil s ceste in padel v jarek. Reševalci so ga prepeljali v novogoriško bolnišnico, RTG vratne hrbtenice pa je pokazal zlom densa, CT-preiskava v bolnišnici v sosednji Gorici (CT v Šempetru tedaj ni deloval) pa je pokazala zlom drugega vratnega vretenca s premikom ter zlom reber. Zato so ga zvečer s helikopterjem prepeljali v ljubljanski klinični center, tam so ga operirali, nakar so ga odpustili v domačo oskrbo. Ob kontroli konec avgusta je opozarjal na bolečine v hrbtu, nanje je opozoril spet konec septembra. Rentgen celotne hrbtenice je pokazal zlom prsnega vretenca in prsnice.
V UKC Ljubljana so ga znova operirali, po operaciji pa je pri njem nastopila popolna paraliza nog. »Zaradi očitno spregledane poškodbe prsnega vretenca – sprva je bil namreč opravljen zgolj RTG vratne hrbtenice – poškodba prsnega vretenca ni bila pravočasno sanirana, temveč je bila operacija opravljena šele dva meseca po poškodbi, zaradi česar mu je nastala nepopravljiva in katastrofalna škoda ter je, prepričan, da je šlo za malomarno zdravljenje, danes paraplegik. Pred nesrečo je bil zelo aktiven športnik, zdaj pa invalid prve kategorije,« povzema očitke v tožbi pacientova odvetnica
Nina Cek.
S tožbo na novogoriškem okrožnem sodišču od UKC Ljubljana in novogoriške bolnišnice terja plačilo odškodnine in mesečne rente zaradi prikrajšanja pri dohodku (nekaj čez 300.000 evrov z obrestmi), kar bo v nadaljevanju postopka zaradi poslabšanja stanja predvidoma zvišal, še dodaja odvetnica. Bolnišnici očitke zavračata in odgovornost valita druga na drugo. UKC Ljubljana se med drugim sklicuje na to, da po odpustu iz bolnišnice ni tožil za bolečinami v hrbtu, saj bi se sicer nedvomno že pred pregledom konec avgusta oglasil pri njih. Če bi težave navajal prej, bi bila tudi diagnostika in zdravljenje izvedena prej. Nevrološko poslabšanje nog tako ni posledica kasnejše diagnoze zloma, temveč zapleta pri operaciji 2. oktobra 2017, na katerega pa da čas operacije ni vplival, odgovarjajo. Trdijo, da ne drži, da za eventualno RTG-slikanje prsne hrbtenice v šempetrski bolnišnici ni bilo časa zaradi potrebe po hitri premestitvi pacienta s helikopterjem zaradi bližajoče se nevihte, saj bi bila takšna obravnava, če bi dejansko obstajala potreba po diagnostični obdelavi prsne hrbtenice, v nasprotju s pravili medicinske stroke. Izvedba dodatnih preiskav v sprejemni bolnišnici ni indicirana le v primeru, da pri pacientu obstaja življenje ogrožujoče stanje, ki ga lokalna bolnišnica ne more zdraviti, sicer pa se v sprejemni bolnišnici ali urgentnem centru vselej opravi vse potrebne RTG-preiskave, zatrjujejo. V novogoriški bolnišnici po drugi strani vztrajajo, da so ob ugotovljeni poškodbi hrbtenice nemudoma uredili prevoz pacienta v UKC Ljubljana v skladu z doktrino. Ta namreč uči, da se RTG-slikanje ne opravi tam, kjer pacienti ne navajajo bolečin in občutljivosti, poleg tega pa se diagnostika vedno opravi v ustanovi, kjer se izvaja operacija, in tej diagnostiki se nato prilagodi zdravljenje. Ob 22.50 tistega dne je bil bolnik sprejet v ljubljanski UKC, kjer so ga operirali dva dni pozneje, kar pomeni, da so imeli dovolj časa za celotni klinični pregled, povzema navedbe pacientova odvetnica. Izvedenec dr. Miran Vrabl je ugotovil, da je narava poškodbe indicirala takojšnjo rentgensko diagnostiko prsne hrbtenice, vprašal se je tudi o smiselnosti CT-preiskave v Gorici, saj da bi nadaljnjo diagnostiko lahko opravili v UKC Ljubljana. Odstopanje od medicinske doktrine vidi v tem, da je bilo ugotavljanje preloma šestega prsnega vretenca izvedeno šele več kot mesec in pol po poškodbi. Če bi bila diagnostika opravljena takoj, bi bil tožnik operativno oskrbljen že ob sprejemu v UKC Ljubljana in ne bi nastali nevrološki izpadi, zaradi katerih je danes invalid.
300
TISOČ EVROV z obrestmi zahteva s tožbo.
Nevrološko poslabšanje nog ni posledica kasnejše diagnoze zloma, temveč zapleta pri oktobrski operaciji, odgovarjajo v UKC Ljubljana.