Antifriz afera
Prjatlji, obrodile so trte vince nam sladko … gre tista naša, pod katero prisegamo do zadnjega v prehranjevalni verigi. Vseh tistih, ki so se svoje etike učili, če ne prej, prek meje s skrivanjem kave pod taščino kiklo ali dvojih kavbojk na isti riti, se spomnijo, da je bilo v Gradcu, Celovcu ali Trstu vse boljše kot pri nas doma. Pa so se pojavili izsledki o potvarjanju ekstra deviškega oljčnega olja iz Italije in deleža lešnikov v lešnikovem namazu in mnoge druge nepravilnosti, še mnogi pa pomnijo tako imenovane antifriz afere, ki je sredi osemdesetih, ki je bila eden prvih znakov, da mogoče Go West niti ni tako čista smer in da čez mejo ni nujno vse boljše. Škandal z vsebnostjo antifriza v avstrijskih vinih je bila afera, ob kateri se je rdeča tekočina zlivala po ulicah znamenitih obdonavskih vasi višje od Dunaja, kjer naj bi zorelo najboljše vince jim sladko, vendar je ni odkril noben od strokovno usposobljenih kmetijskih ali kar jih je že inšpektorjev, ampak srednje rangirani davčni uradnik, ker mu po domači kmečki logiki ni bilo jasno, zakaj imajo posamezni vinogradniki v davčnih knjigah toliko antifriza. Ta je še ena tista o lakomnosti človeške narave, saj ni dovolj, da potvarjaš vino z nedovoljenimi snovmi, ampak pri tem svojem početju od države zahtevaš še povračilo davka. In lisica se je ujela v past. Na podoben način se te dni tresejo gate marsikomu na Hrvaškem. Portal Kult Plave Kamenice in večernji.hr poročata, da je združenje Graševina Croatica, ki združuje najpomembnejše vinarje celinske Hrvaške, v trgovinah kupilo nekaj vin in jih dalo na analizo. Rezultati so bili presenetljivi in porazni. Od sedmih analiziranih vin je bilo kar šest ponarejenih. To pomeni, da so bili osnovnemu vinu dodani voda, kemikalije in alkohol. Skratka nekaj, kar ne pride iz trt, ki so obrodile vince, nam sladko, kot jih poznamo. Laboratorij je v vzorcih graševine in malvazije istrske, ki ju polni in daje na trg KG Zelina, odkril vodo in etanol, pridobljen iz industrijskih rastlin, natančneje iz koruze in sladkornega trsa. Enako so ugotovili pri graševini in graševini 2022, Iločkih polj in plavcu malem 2019, ki jih pridelujejo in polnijo Vina Miličić. Ponarejeno vino je pri naših sosedih že dolgo tema, s katero se dejansko ni nihče resno ukvarjal. Res je, da to vino ali napitek ni strupen, vendar je tudi res, da se tovrstni koktajli ne bi smeli imenovati vino, posebej pa ne, ko se v svojem imenu navezujejo na najpomembnejše vinske vrste. Čeprav ima vsak izdelek svojega kupca, gre v tem primeru za zavajanje. Da se izognemo nakupu tovrstnih ponaredkov, je za nas kot končnega kupca edina varovalka, če podvomimo o sumljivo nizkih cenah. Je pa res, da so tokrat zadevo zagnali vinogradniki sami, in sicer konkurenca, ki jim prav tako ni jasno, kako lahko nekdo za tako nizko ceno naredi vino. Žalostno je, da, kot kaže, pri tovrstnih rabotah sodelujejo tudi ugledne vinarske hiše z dolgo tradicijo, kakor tudi ugledni trgovski sistemi in ne neka kiosk prodajalna na lokalni tržnici. Igra z zaupanjem kupca je prav pri avstrijski aferi iz osemdesetih dejansko sesula celotno vinogradniško sceno, ki je potrebovala kar nekaj let, da se je ponovno sestavila. Če je vse to, kar se trenutno kuha pri naših sosedih, res, gre vsekakor za neke vrste »hrvaško antifrizafero«.
Rezultati so bili presenetljivi in porazni. Od sedmih analiziranih vin je bilo kar šest ponarejenih. To pomeni, da so bili osnovnemu vinu dodani voda, kemikalije in alkohol.