Grozil, da bo iz njene glave naredil trofejo
Marjan Elemir Rozman, ki je pred leti že moril, gre tokrat za zapahe zaradi poskusa uboja
LJUBLJANA • Skoraj 12 let bo, če bo sodba senata pod predsedstvom ljubljanske okrožne sodnice Maje Povhe postala pravnomočna, za zapahi preživel Marjan Elemir Rozman, stari znanec policije in sodišč, ki si je ponovno nakopal hude očitke tožilstva. Če bi sodišče sledilo tožilki Maši Podlipnik, bi bila kazen celo še višja, saj mu je ta očitala dve kaznivi dejanji poskusa uboja in za vsako predlagala sedem let in pol zapora, ter nasilništvo, za kar bi ga zaprla še za leto in pol. Primerna enotna kazen bi bila po mnenju tožilke 16 let in 5 mesecev, vendar je senat ocenil, da v enem primeru ni šlo za poskus uboja, temveč »zgolj« za lahko telesno poškodbo.
Vse skupaj se je dogajalo v Ljubljani, kjer so se v nekakšen trikotnik zapletli obsojeni morilec Rozman, odvisnica od prepovedanih drog Andreja Lokar ter njen nekdanji partner in oče njune mladoletne hčerke Sandi Šišić. Rozman naj bi z Lokarjevo, s katero je bil v zvezi, manipuliral in skrbel, da se je lahko zadrogirala z različnimi substancami. Vanj je bila tako zaljubljena, da je tudi prenašala njegove nasilne izpade (in ga, kot je bilo slišati na sodišču, kasneje celo obiskovala v priporu).
Pred dvema letoma jo je v več primerih grabil, s pestmi tepel po obrazu, jo ležečo na tleh brcnil v rebra in jo vlekel, da ji je slekel majico in strgal nedrček. Poleg tega naj bi jo klofutal in jo zmerjal, da je lažnivka, ter ji na hrbtu zvijal roko. Ko je enkrat hotela poklicati policijo, naj bi ji grozil, da bo mrtva, še preden ji bo to uspelo. Pa tudi, da ima otroka in naj se pazi, kaj dela. Še več: zagrozil naj bi ji, da ne bo mogla biti z nikomer drugim, če ne bo ostala z njim. In da ji bo odrezal glavo ter iz nje naredil trofejo. Za nasilništvo so mu zato prisodili leto in tri mesece zapora.
Skrila ga je v omaro
Šišiću menda ni bilo pogodu, da je Lokarjeva v razmerju z nekom s tako temačno preteklostjo, in je 1. septembra 2021 želel na vsak način, kot je pripovedovala Andreja, vstopiti v njeno ljubljansko stanovanje: »Rekel mi je, zakaj ne odprem vrat. Koga skrivam?« Ni želela, da bi v stanovanju našel Rozmana, zato mu je naročila, naj se skrije v omaro v dnevni sobi. Hkrati je zaprla vsa okna pritličnega stanovanja. Sandi in njuna hčerka sta odšla, a se čez kakšnih 10 minut vrnila. Svojega bivšega je kar naenkrat zagledala v kuhinji: »'Kje imaš jebača?' In da sem prasica, mi je rekel.« Dogajanje naj bi se preselilo v otroško sobo, kjer sta se Rozman in Sandi začela prerivati. Ko je Andreja le prišla k sebi in ju začela miriti, naj bi, kot je razlagala, Rozman šel v kuhinjo po »dolg nož za rezanje mesa« in z njim Sandija zabodel v trebuh. Spet se je vmešala Andreja, Rozmanu je vzela nož, a je Sandija še z drugim nožem zabodel v vrat. Za tožilstvo so bila pričevanja Lokarjeve, Šišića in njune hčere dovolj skladna in prepričljiva ter podprta z ugotovitvami sodnega izvedenca, da ni dvoma o tem, kaj se je zgodilo. Tudi sodišče se je strinjalo, da je dokazov o tem, da je obtoženi zagrešil poskus uboja, dovolj. V tem delu je tudi sledilo tožilskemu predlogu kazni. So pa sodniki ocenili, da Rozman ni nameraval vzeti življenja tudi Lokarjevi, ko se je je prav tako z nožem lotil štiri mesece pozneje. Lokarjeva je trdila, da je ponorel in jo zabodel v vrat, ker ni hotela spolno občevati z njim, on pa je v svoj bran povedal, da je hotela denar za drogo, in ko ji je rekel, naj ga ne izsiljuje, je histerično pograbila nož, si ga nastavila na vrat in kričala, naj jo kar zakolje. »Ko sem ji nož potegnil iz rok, je očitno prišlo do poškodbe vratu,« je povedal. Sodišče je ocenilo, da je kriv povzročitve lahke telesne poškodbe, in mu za to kaznivo dejanje izreklo dve leti zapora. Upoštevaje že pravnomočno kazen enega leta in treh mesecev, ki mu jo je naložilo novomeško okrožno sodišče, bo skupaj za zapahi 11 let in 11
mesecev.
Mater zakopal ob hiši
Da ima Rozman že gosto popisan kazenski list, je tudi v sklepni besedi kot oteževalno okoliščino poudarila tožilka, saj je bil že več kot 10-krat obsojen zaradi različnih kaznivih dejanj. Prav zaradi umora ga slovenska javnost tudi najbolj pozna, saj je decembra 1998 na Gibini umoril 62-letno mater Anuško Klenar Rozman, z bagrom ob hiši izkopal 130 centimetrov globoko luknjo, vanjo odvrgel truplo in ga zakopal. Vrnil se je v hišo, pobral zlatnino, denar, tehnične predmete in orožje ter se odpeljal.
A kot je včeraj poudarila Rozmanova zagovornica, odvetnica Monika Poje, ki meni, da bi sodišče moralo obtoženega oprostiti, je obtoženčeva pestra zgodovina nepomembna pri presoji kaznivih dejanj, ki se mu jih očita v tem postopku. Kot je poudarila, policijska poročila o oškodovancih, ki jih je pridobila za potrebe tega postopka, kažejo na vrtinec odvisnosti in nasilja, ki je zaznamovalo odnos oškodovancev in v katerem se je znašel Rozman. Kot namreč izhaja iz poročila PP Moste, so od 2016. leta policisti na naslovih oškodovancev intervenirali kar 18-krat, še dvakrat so to storili na PP Bežigrad. Tožilstvo je sicer izpostavilo, da je šlo v teh primerih le za prekrške in da jih v večini primerov nato niti niso ugotovili, odvetnica pa je po drugi strani opozorila, da je v enem primeru prišlo tudi do kazenske ovadbe. Kako se je primer končal, ni znano, je pa po njenem dejstvo, da je bilo v družini prisotno nasilje. Obtoženi že vse od začetka zanika obtožbe in trdi, da se je le branil pred Šišićem. Ta naj bi vstopil skozi okno, se drl na Andrejo in jo udaril z boksarjem ter nato planil še po njem. Prebil mu je ustnico, poškodoval uho in oko. Zbil ga je na tla, kar pomeni, da ga ni mogel poškodovati po vratu, kar mu očitajo. Zatrdil je, da ga ni ne napadel ne zabodel ter da za kaj takega tudi ni imel motiva. Sandi pa da ga je imel, in to je ljubosumje. O primeru bodo zagotovo presojali tudi višji sodniki.
Obtoženi od začetka zanika očitke in trdi, da se je le branil.
Ð