Štorklje so že nazaj!
Običajno priletijo konec marca, a zadnja leta pohitijo Nekatere pri nas celo prezimijo Gnezdijo na strešnih slemenih, dimnikih, električnih drogovih in posebnih gnezditvenih podstavkih.
se z juga navadno vračajo konec marca oziroma na začetku aprila. V Slovenijo jih vsako leto pride skoraj 300 parov, zaradi milih zim pa se na sončno stran Alp vračajo že prej. Tokrat je že kar na zadnji februarski dan prva priletela v Črešnjevce, nedaleč od Gornje Radgone, ki ima gnezdo na domačiji družine Jančar. Tja je najverjetneje isti štrk priletel lani, in sicer na dan žena, a kot so nam povedali Jančarjevi, se je štorklja v gnezdo ob njihovi hiši v preteklih letih običajno vračala okrog 25. marca. Najprej prileti samec in tudi letos je bilo tako.
Po besedah nekdanje vinske kraljice Radgonsko-Kapelskih goric Jerneje Jančar ima samec nalogo, da pripravi gnezdo. Ob tem Jančarjevi opažajo, da partnerica prileti teden dni pozneje in da partnerja pohvali, če je gnezdo ustrezno urejeno, če pa ni, se jezi nanj (štorklje se sporazumevajo tako, da klopotajo s kljuni). Tudi sosed drugega para štorkelj, ki gnezdi v mestu penine in sejmov Gornji Radgoni, v bližini supermarketa v Ljutomerski ulici, je zadnji februarski dan opazil kratek obisk štrka, a si je samo bežno ogledal gnezdo in odletel. Ko se naslednjič pojavi, bo sogovornik že imel pripravljen fotografski aparat. Tokrat ga je namreč presenetilo, saj njegovi sosedi običajno prihajata vsaj dva do tri tedne pozneje, včasih celo na začetku aprila. Večina belih štorkelj pri nas ostane do 15. avgusta, ko spet odletijo v Afriko, v zadnjem času pa zaradi visokih temperatur nekatere prezimijo kar pri nas. Gnezdijo na strešnih slemenih, dimnikih, električnih drogovih in posebnih gnezditvenih podstavkih. Prehranjujejo se pretežno z majhnimi sesalci, redkeje z žabami, deževniki, kačami in žuželkami. Če hrane primanjkuje, lahko vržejo oslabele mladiče iz gnezda in tako drugim, močnejšim omogočijo preživetje.
V Sloveniji se je v zadnjih 20 letih število štorkelj nekoliko povečalo, vendar kljub temu ostajajo ranljiva vrsta. Lani, ko so proslavili 25-letnico popisovanja bele štorklje v Sloveniji, so v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije skupaj z varuhi bele štorklje iz vse Slovenije ugotovili, da je leta 2023 v Sloveniji gnezdilo 300 parov, poletelo pa 473 mladičev, kar je glede na vse vremenske ujme in neurja spodbuden podatek. Obstaja 19 vrst štorkelj, ki jih razvrščamo v šest rodov. Nekdaj so menili, da so monogamne, vendar to ne drži, saj lahko partnerja po selitvi zamenjajo.