Minu na otroštvo
ČET Ocvrti sir
In s kakšnimi omakami Italijani najraje postrežejo polento? »Odličen je spezzatino, to je nekakšna italijanska različica golaža, lahko se odločimo za dober ragu, za gorgonzolino omako, mesne kroglice ... Možnosti je nešteto,« našteje Panizzari, medtem ko na tej jedi posvečenem dogodku, ki ga je poimenoval Polentna noč, v rokah drži novo skodelico točene polente.
Spomin na mlade dni
Kaj pa z mlekom? Italijanski chef se nostalgično nasmehne, spomin mu preskoči v otroštvo: »Moja babica je živela na kmetiji in sladko polento mi je velikokrat pripravila za zajtrk. Polento, ki je ostala od prejšnjega dne, je pogrela na maščobi, nato je dodala sladkor in smetano iz domačega mleka – imela je manjšo kmetijo, zato je bila ta sestavina vedno pri roki. Ko sem to kot 12-letni deček zjutraj pojedel, sem se lahko cel dan podil po snegu.«
Ta teden sredi Ljubljane takšne jedi sicer ni pripravljal, je pa ponudil tudi svojo različico sladke polente, ki nas je po okusu spomnila na miške: nekoliko bolj gosto pripravljeno in nato ohlajeno polento, ki jo je skuhal tako, da je namesto vode uporabil sladkano mleko, je razrezal na kocke in jih ocvrl v olju, nato pa povaljal v sladkorju in cimetu. 400 g sira (gavde ali ementalca) v kosu oziroma 4 rezine po 100 g • začimbe po okusu: poper, rdeča paprika, suha zelišča • panada: 30 g moke • 2 jajci • 100 g drobtin • maščoba za cvrenje
Čas priprave: 40 minut
Z instantno polento ni nič narobe, a če bi želeli imeti pravo, jo moramo pripraviti iz koruznega zdroba.