Po sledeh Cvetja v jeseni
elška dolina je brez dvoma ena najatraktivnejših v naši deželi. Čeprav so glavni kraj doline Železniki, je ime dobila po vasi Selce, najstarejši na tem območju, znani po železarstvu, ki sega v davno preteklost, v dobo od 800 do 400 let pred našim štetjem. Tedaj so rudo pobirali kar na površju. Danes na te čase spominja ogromen, 21 metrov visok plavž v starem delu Železnikov. Zraven je muzej, ki predstavlja zgodovino rudarjenja in druge zanimivosti, med drugim čipkarska zbirka žensk, saj ta dejavnost v teh krajih še ni izumrla. Čeprav je v kraju danes še nekaj podjetij in industrije, Železniki vse bolj stavijo na turizem; imajo športni park, smučišče Rudno, nogometno in teniško igrišče, plavalni bazen, številne pohodniške in kolesarske poti. Ponosni so, da jim turistov ne manjka. Za ogled je zelo zanimiv muzej, predvsem pa zgodovinska arhitektura fužinarskih hiš v starem delu mesta, kjer železo krasi vrata, okna, polkna, ograje. Najstarejša hiša, zgrajena leta 1637, je lepo ohranjena. Mesto objema Selška Sora, kar Železnike bržkone polepša, a druga
Splat te reke so včasih tudi poplave. Najhujša je bila leta 2007; strahovita moč vode je trgala mostove, drevesa, ceste in uničevala hiše. Tudi zato je ozki del Selške doline še danes gradbišče. »Pomembna je skrb države in prebivalcev za poplavno varnost porečja. Do zdaj smo v občini zgradili 59 naplavnih pregrad, čez eno leto bo dokončan največji zadrževalnik visokih voda pod naseljem Suša, ki bo lahko zadržal milijon kubičnih metrov vode,« je povedal župan Marko Gasser in dodal, da zadnja neurja niso naredila škode, le v zgornjem delu doline je reka iz struge zašla na travnike.
Mladi ostajajo
Ko se pripelješ do Sorice, te presenetijo travniki z ovcami in kravami. Sledijo lepo urejene nove in tradicionalne hiše, pokrite z modrim skriljem. Izstopata še dve cerkvi, ena nad vasjo, druga pod njo, stara 500 let, ki jo krasijo štiri mogočne lipe. Kraj pod tisoč metrov visokimi vrhovi je tako čudovit, da ti zastane dih, velja za biser Selške doline. Tu se je rodil slikar Ivan Grohar, nanj na začetku vasi opominja velik kip. Ni čudno, da so tod posneli več filmov, tudi znamenito Cvetje v jeseni. Kraj so prvi naselili Tirolci v 13. stoletju, za njimi so prišli Furlani, znani fužinarji, ki so s svojim znanjem v dolini zgradili prva dva plavža. Nanje še spominjajo nekatera imena in priimki. Posebnost te doline in vasi je, da je mladi ne zapuščajo. Menda v Sorici ni nobena hiša povsem prazna. Najstarejša in najlepša je ekokmetija Primoža Pintarja, ki ima zraven še gostišče s prenočišči in restavracijo s kuhinjo, v kateri pripravljajo tako domače, tradicionalne jedi kot sodobno kulinariko. Zgovorni gospodar je pohvalil razmere v tem kraju.
Na Soriški planini pa se je vse tako spremenilo, da jo komaj prepoznaš, če si tam smučal pred nekaj leti. Zgradili so nov, precej velik hotel z restavracijo v njem in na prostem. Obnovili so staro brunarico, povečali prostor za parkiranje avtomobilov in za potrebe smučišča zgradili ogromen bazen, iz katerega črpajo vodo za umetni sneg. »Uredili smo kolesarsko pot in poleg hotela še kamp. Čez planino se radi vozijo motoristi in se ustavljajo tudi pri nas,« je povedala Polona Golija, solastnica in direktorica hotela in tudi turističnega centra Soriška planina.
je bila zgrajena najstarejša hiša v Železnikih.