Covidni dojenčki bolj zdravi
Otroci, rojeni med pandemijo, imajo po rojstvu več koristnih mikrobov Nameravajo jih ponovno testirati, ko bodo dopolnili pet let
CORK • Glede na novo raziskavo, objavljeno v reviji Allergy, so zapore med pandemijo covida povzročile dve fascinantni spremembi v telesih dojenčkov, ki sta jih morda zaščitili pred boleznimi in alergijami. Raziskovalci z Univerze v Corku na Irskem so namreč ugotovili, da so imeli otroci, rojeni med zaprtjem sveta med pandemijo covida, spremenjen črevesni mikrobiom – ekosistem dobrih in slabih bakterij v črevesju, ki pomagajo pri prebavi, uničujejo škodljive bakterije in pomagajo pri nadzoru imunskega sistema. Tako imenovani covidni dojenčki imajo manj alergijskih stanj, kot so alergije na hrano, kot je bilo pričakovano, v primerjavi z dojenčki, rojenimi pred pandemijo. Za zdravljenje bolezni so potrebovali tudi manj antibiotikov. Prav tako so bili covidni otroci dlje dojeni, kar jim je dalo dodatne prednosti. Če imajo posamezniki porušen črevesni mikrobiom, lahko to povzroči razvoj alergij na hrano. Dojenčki, rojeni med pandemijo, pa so imeli nižje stopnje alergij: približno pet odstotkov jih je do enega leta razvilo neko vrsto alergije na hrano, medtem ko je imelo alergijo na hrano 22,8 odstotka dojenčkov, rojenih pred pandemijo.
Pediater profesor Jonathan
Hourihane pravi, da ta študija ponuja nov pogled na vpliv socialne izolacije v zgodnjem življenju na črevesni mikrobiom. Analiziranih je bilo 351 vzorcev blata dojenčkov, rojenih na Irskem v prvih treh mesecih pandemije, med marcem in majem 2020. Te vzorce so primerjali z vzorci dojenčkov, rojenih pred pandemijo. Otroke nameravajo ponovno testirati, ko bodo dopolnili pet let, da bi ugotovili, ali obstajajo dolgoročni učinki zgodnjih sprememb v črevesnem mikrobiomu, poroča Daily Mail. Raziskovalci menijo, da so matere med nosečnostjo prenesle koristne mikrobe na svoje dojenčke, ti pa so po rojstvu prejeli še več mikrobov. Študija je pokazala, da imajo dojenčki, rojeni med karanteno, manj okužb, ker niso bili izpostavljeni bakterijam in klicam. To je pomenilo, da so potrebovali tudi manj antibiotikov, ki ubijajo dobre bakterije, kar samodejno vodi do boljšega črevesnega mikrobioma.