Prihaja Slečena harmonika
Na knjižne police prihaja roman o zakulisju slovenske narodnozabavne glasbe
KAJ KMALU utegne na police slovenskih knjigarn priti provokativno branje. Gre za knjigo, ki ima za zdaj delovni naslov Slečena harmonika, v njej pa bo popisano ozadje dogajanja na slovenski narodnozabavni sceni, na kateri lepe denarce služi okoli 600 skupin. Avtor Dejan Vodovnik, naš nekdanji sodelavec, zdaj pa upokojenec pravi, da gre za svojevrstno nadaljevanje romana o zakulisju slovenske zabavne glasbe izpred nekaj let, ki je nosila ime Slečena
scena. »Večina gradiva je zbranega, okvirji znani, podatki preverjeni, zdaj je na vrsti finomehanika,« pravi Vodovnik in napoveduje, da se bo marsikdo s te scene zagotovo prepoznal. Za pokušino dodajamo odlomek iz nastajajoče Slečene harmonike: »Tisti dan, ko sem prišel v redakcijo, sedel in že držal miško na računalniku, sem namreč, tako kot takrat, na robu mize, prav na vrhu visokega kupa starih časopisov, uzrl debelo, res zajetno kuverto. Močno podobno tisti izpred nekaj let, ko so me čakali zapiski o dogajanju v slovenski zabavni glasbi, in spet je prihajala iz nekega majhnega slovenskega kraja. Z žigom pošte, kjer jo pač še imajo. Vendar je bila vsebina tokratnega kupa potiskanega papirja daleč od dogajanja v kakem političnem organu, mestu, občini ali četrtni skupnosti. Tokrat je šlo za dogajanje v slovenski narodnozabavni glasbi. Na majhnem spremnem listku je bilo zapisano: 'V prijetno branje! Lep pozdrav, Andraž Sok.' Andraž Sok, piarovec, ki smo ga številni poznali zgolj kot odličen likalnik javnega mnenja, osebne stike z njim pa je imel le redkokdo, je enkrat pred leti že poskrbel za nekaj podobnega. Odločil sem se, da stopim do notarja in tudi tokrat overim, da omenjenega Andraža Soka osebno sploh ne poznam, pa tudi, da ne prevzemam odgovornosti za njegove zapiske in izjave ter zapažanja. Vem, da se prava resnica v demokraciji sama dokaže, lažnivci pa se hitro sami razkrijejo. Samo pred javnost jih je moramo postaviti. Tudi v narodnozabavni glasbi, kjer se vrti na sto tisoče evrov, je tako. In prišel je čas, ko je treba razgaliti tudi – harmoniko. Zato tudi sledi nekaj manj znanih poglavij iz zapiskov o blagovni znamki slovenstva v narodnih nošah, pod katerimi se skrivajo kavbojke, zlate ogrlice in debele ure. Pravzaprav o blagovni znamki tistih narodnih noš, s katerimi se z odrov tako radi hvalijo in z njimi rišejo nasmehe na naše ustnice. In služijo velike denarje …«