Dan odprtih vrat
V 17. stoletju, ko je nastopila vsesplošna lakota, so ljudem prav prišle travniške dobrote
LJUBLJANA Prehod v meteorološko pomlad prinaša deževne dogodke in izjemno toplo vreme. Ozelenili so travniki in pokonci je pognal regrat.
Regrat je zelnata trajnica, ki jo najpogosteje najdemo na travnikih in ob poteh od nižin do višjeležečih predelov. Od vseh domačih rastlin ima največ ljudskih imen. Znanih in zapisanih je prek 500. Imenujejo ga na primer jajčar, mlečec, pljuščanec, regrad, rumena reva, vergrad, žehtelnica ali žoltenica. V botaniki spada v skupino radičevk. Regratovo latinsko ime Taraxcum officinale izvira iz francoske besede dent-de-lion, ki pomeni – levji zob. To ponazarja liste mladega regrata, ki so suličasti in globoko zarezani oziroma ostro nazobčani kot zobje v levjem gobcu. Listi oblikujejo pritlično rozeto, ki zgodaj spomladi požene iz krepke navpične korenike, pri dnu pa so belo kosmičasto dlakavi.
Kot solato so ga začeli že v 17. stoletju uporabljati Italijani. Takrat je, po napoleonskih vojnah, nastopila lakota in ljudje so za prehrano nabirali vse možne divje zeli. Tako se je njegova uporaba razširila in zaradi dobrega okusa obdržala vse do danes. Poseben užitek je nabiranje zelenih listov za prvo spomladansko solato. Najbolj okusni so v času pred cvetenjem. Sprehod po gozdu že kaže tudi zeleno preprogo čemaževih listov. Čemaž je od 10 do 40 cm visoko trajno zelišče. V tleh ima podolgovato čebulico s tankimi, belimi luskolisti. Spomladi poženeta iz čebulice le dva dolga, dolgopecljata, suličasta lista, med njima pa golo, pokončno cvetno stebelce. Najdemo ga v senčnatih, listnatih gozdovih, kjer so globoka humozna tla. Ni ga težko odkriti, saj raste v gostih preprogah in nikoli osamljeno. Do teh čemaževih polj nas tako lahko prinese vonj, ki spominja na vonj po česnu. Nabiralce pa je treba opozoriti na nevarnost zamenjave s podobnimi strupenimi rastlinami, kot so jesenski podlesek, čmerika in šmarnica. Jesenski podlesek ima pri tleh tri zvite liste ali več. Ti so tudi nekoliko temnejše zelene barve, pri dnu nekoliko ožji. Pri šmarnici pa iz enega stebla rasteta dva lista oziroma sta zraščena. Bela čmerika pa ima nazobčane liste. Najpomembnejša kulinarična odlika čemaža so sicer mladi listi, ki jih dodajamo solatam, z njimi pa lahko pripravljamo različne omake in namaze.
Cvetovi vabijo čebele
Toplo vreme drami tudi druge gozdne spomladanske rastline. V podrasti se skrivajo grmički brez listov, ki na vejicah nosijo polno rožnatih do vijoličnih cvetov. To je navadni volčin, do enega metra visoka grmičasta trajnica iz družine volčinovk, ki še pred olistanjem cveti marca kot ena prvih cvetočih gozdnih rastlin. Podolgovati listi se razvijejo med cvetenjem kot zelen šopek na vrhu stebelca. V Sloveniji raste po svetlih jelovo-bukovih gozdovih od nižin do subalpinskega pasu. Je naš najbolj strupeni volčin. Opazujemo lahko še cvetenje drugih znanilcev pomladi. V vijolične odtenke se barvajo gozdna tla, kjer se bohotita navadni jetrnik in pljučnik. Cvetovi pljučnika so najprej rdeči, nato pa se spremenijo v vijoličaste, na koncu cvetenja so modri. Vsi ti cvetovi vabijo čebele na pašo. Še vedno vztrajajo črni teloh, spomladanska resa, navadni zvonček, trobentica, vijolica, ki dajejo prve koške cvetnega prahu čebelam.
Letni življenjski krog čebel se namreč začne v dneh prvega izletavanja, ki lahko napočijo že pozno pozimi, ko zacveti prvi teloh. Spomladi je zelo pomemben tudi cvetni prah, ki ga v večji količini naberejo na leski. ANDREJA SUŠNIK
MURSKA SOBOTA – Danes je PGD Murska Sobota osrednje gasilsko društvo. Gasilci reševalci, ki imajo svoje prostore v Cankarjevi ulici v Murski Soboti, so vsak dan v nenehni pripravljenosti. Med zimskimi počitnicami od 26. februarja do 1. marca so gasilci na ploščad pred gasilskim domom postavili na ogled svoja gasilska vozila in opremo civilne zaščite. V tem času so soboške gasilce obiskali družine z otroki in drugi, ki jih zanima gasilstvo. Podrobno so si ogledali vozila in opremo ter dobili vpogled v delo gasilcev. Dogodek je sovpadal z dnevom civilne zaščite; ta dan je župan Murske Sobote Damjan Anželj sprejel tudi predsednika Gasilske zveze Slovenije Janka Cerkvenika, poveljnika Gasilske zveze Slovenije Zvonka Glažarja, celotno vodstvo pomurske gasilske regije za Pomurje. J. Ž.
Kjer se bohotita navadni jetrnik in pljučnik, so se v vijolične odtenke odela tudi gozdna tla.