Tudi v Planico ne pošiljaš mladincev
Celje Pivovarna Laško za konec lige prvakov z Gudmejem, v anketi legende predstavile poglede na stanje v klubu
Dvajset let od osvojitve zgodovinskega naslova evropskih prvakov je rokometni klub Celje Pivovarna Laško le še bleda senca nekdanjega ponosa športne Slovenije. Danes, ko bo ob 18.45 moštvo Alema Toskića v Zlatorogu gostilo Gudme, mu grozi, da bo prvič EHF ligo prvakov končalo brez točke s 14 porazi. Po razočaranju v Kopru ima vse manj možnosti za ubranitev naslova državnega prvaka. Razprodaja ugled. To je vse bolj pogost izraz, ko beseda nanese na Celje. Predsednik Gregor Planteu in direktor Miroslav Benicky trdita, da sta zavezana sanaciji dolga in da želita klub postaviti na zdrave temelje. Kaj o stanju pri 26-kratnih prvakih menijo nekatere legende celjskega rokometa?
Tone Tiselj: »Celje še ni imelo slabše ekipe kot zdaj, za nameček jo je med sezono zapustilo kar nekaj igralcev. Celjska šola že dolgo ni ustvarila nobenega zunanjega igralca. Ker se ne gre zanašati, da bo prišel bogataš in vložil svoj denar, kot je bilo to v celjskem nogometnem klubu ali Cedeviti Olimpiji, bo treba več vlagati v mlade. Čas je, da Planteu pove resnico, kaj se je dogajalo prej. Kar je klub v zadnjih letih tudi prek družabnih omrežil sporočal javnosti, je bila čista laž. Marketing pač vse zavije v celofan. Tako so tudi igralci izgubili stik z realnostjo. Ko pravijo, da se borijo, jaz tega ne vidim. Obramba je obupna. Nisem opazil, da je bil kdo zares utrujen. Toskić nanje ne more pritiskati, ker ima zvezane roke. Kako naprej? Slovenski kolektivni šport se ne bo rešil, če vlagamo v marketing, infrastrukturo ali organizacijo velikih tekmovanj. Rešil se bo, če bomo
vlagali v dobro in kakovostno delo z mladimi. Vse ostalo je blefiranje.«
Slavko Ivezič: »Razumem, da želi vodstvo sanirati klub in da zato prodaja igralce. Ne bomo izvedeli, ali bo Celje zmagalo v Kopru, če bi še imelo ekipo, kakršna je bila na začetku sezone. Lepo se je spomniti 20. obletnice, ampak to je zgodovina. Na starih zaslugah ni mogoče živeti. A situacija vsekakor ni
takšna, kakršno si klub, kot je Celje, zaslužil. Kot kaže, letos ne bo osvojilo naslova. No bi bilo prvič, tudi močnejše ekipe, kot je ta, so izgubljala prvenstva, pa ni bil konec sveta. Tudi zdaj ga ne bo, bo pa zelo pomembno, kakšna bo nadaljnja strategija. Samo z zmanjševanjem sredstev in varčevanjem ne bo šlo. Celje je rokometno mesto s tradicijo, ima razvajeno občinstvo, ki mu je treba dati nekaj več.
Ne bo pa šlo, če bodo igralci prejemali po 1200 evrov, od česar jim jim s.p. pobere tretjino. Treba bo imeti bolj ambiciozno vizijo, ki zahteva mukotrpno delo za celotno upravo.«
Branko Tamše: »Nič kaj obetavna ni slika iz Celja. Vzrokov ne poznam, a očitno ni denarja. Tudi v mojem času smo zaradi finančne luknje vsakič morali graditi na novo, ampak sredi sezone nismo
nikoli prodajali igralcev. Bilo mi je rečeno: bodi prvak, bodi pokalni prvak, osvoji čim več točk v ligi prvakov, delaj in prodajaj igralce. To smo počeli pet let, zdaj pa očitno ne gre več. Kot sem zapustil Celje (leta 2018, op. p.), je bil klub saniran, zdaj pa slišim, da so spet nastali minusi. Kakor koli obrnemo, Celje je velikan slovenskega rokometa, tudi v evropskem je pustil globoke korenine in bojim se, da lige prvakov v Sloveniji nekaj časa ne bo nazaj. Upam, da se vrne. Težava je vse večji odliv igralcev v tujino, a še vedno ustvarjamo igralce, ki pa prehitro odidejo. Celju svetujem, da sestavi spodobno ekipo za naslednjo sezono.«
Luka Žvižej: »Kot bivšemu kapetanu in Celjanu mi ni vseeno, kaj se dogaja s klubom. Ta je postal le še vmesna postaja za igralce, ki nimajo pripadnosti. Vse več je mladih in neizkušenih in to ljudje vidijo in zato obisk na tekmah ni več takšen kot prej. Kot bi v Planino poslali mladince! Nisem prepričan, če gre zgodba v pravo smer. Ko enkrat izpadeš iz lige prvakov, ne bo enostavno priti nazaj. Upam, da bo reprezentanca, če se uvrsti na OI, kaj premaknila in se bo našel kakšen državni evro več tudi za rokomet.«