Zlata vreden
V Škocjanu so pripravili 14. društveno ocenjevanje in razstavo kruha
ni bilo, takrat nestrpno čakali smo, da mama vzame ga iz peči in otrokom razdeli. Otroci vsak svoje hlebčke smo dobili, se ga neizmerno razveselili, saj ni lepšega, če kruh pečete doma in po njem diši hiša vsa. Zato naj bo spoštovana vsaka drobtinica, saj ga je spekla zlata roka mamina,« je del pesmi, ki jo je napisala Ana Golobič, članica Društva podeželskih žena Škocjan. Pesem smo slišali na 14. društvenem ocenjevanju in razstavi kruha. Dvorana domačega kulturnega doma v Škocjanu je bila premajhna za vse, ki so želeli zaploskati najboljšim in pokusiti kruh ali pa žlahtno kapljico ambasadorja cvička Francija Smrekarja.
A v ospredju so bile seveda gospodinje in gospodinjci, ki so napekli kar 102 hlebca kruha, kar je prijetno presenetilo tudi organizatorje. »Veseli me, ker ste spekli toliko kruha in ga prinesli v pokušino. Čutilo se je, da v peko vnašate svojo pozitivno energijo. Toliko dobrega kruha že nekaj časa nismo imeli, ob vseh odličnih jih je nekaj osvojilo vseh 80 točk. Nekaj napak je še ostalo: pazite na ustrezno temperaturo pečice, da ni zažgan ali pa premalo pečen. Pazite tudi pri odmerjanju soli, dva odstotka je zlata mera: 20 gramov soli na kilogram moke. Če je soli premalo, je pa kruh neslan in brez okusa,« je Blaž Košak, predsednik strokovne komisije, podal nekaj zaključkov, ki sta jih zbrali dve komisiji v postavi Drago Košak, Valentina Žafran, Blaž Košak ter Elizabeta Vrščaj, Janez Turk, Terezija Lavrič. Domača predsednica Albina Mlakar je razkrila, da so 102 primerkoma kruha podelili kar 70 zlatih priznanj, 23 srebrnih, osem bronastih in eno zahvalo. Posebno zlato priznanje so prejeli učenci domačega vrtca, kjer radi pečejo kruh in tako ohranjajo tradicijo dedkov in babic.
Vzhajan z moštom
Med mladimi silami je vnovič navdušila devetletna Mirjam Čarman z Bučke, ki je za ogljev kruh prejela zlato priznanje, to ji je uspelo že drugič zapored. Da njena mama, Karmen Čarman, mlada kmetica leta 2023, ni skrivala ponosa, ni treba posebej poudarjati. »Tak kruh sem pekla že lani, naučila pa me je mami. Zakaj oglje? Ker je malce drugačen kot ostali. Všeč mi je barva, pa tudi malce bolj grenak je. Speče se tako kot vsi drugi. Oglje sem zdrobila in dodala, ko sem mešala vodo in moko,« je Mirjam razkrila, kako je spekla kruh, vreden zlata. »Ko mi je umrla mama, smo z očetom ostali sami. Šest otrok je bilo pri hiši. Najstarejša sestra je bila 10 let starejša od mene, sama sem jih imela sedem. Moja naloga je bila, da pomagam. Tako sem se s pomočjo tet, ki so to znale, naučila peči kruh. Zelo rada sem to delala, še danes rada pečem,« pa nam je povedala Jožefa Tršinar, ki že 70 let peče kruh, letos je naredila šampionskega, saj je njen čebulni primerek prejel vseh možnih 80 točk. »Skrivnosti ni: uporabljam moko tip 500, bistveno pa je, da pravilno popečem čebulo. Uporabljam belo čebulo, ki jo narežem, potem pa ravno dovolj prepražim. Potem jo zamesim v testo in spečem,« Jožefa pove o tem, kako se pripravi tako dober kruh. Vse točke je zbrala tudi Mari Jakše iz DPŽ Novo mesto. »Spekla sem bel pšenični kruh iz bele moke tip 400. To priznanje pa je spodbuda za naprej in dokaz, da nekaj delam prav, predvsem pa z veseljem in dušo. Rada se udeležim teh razstav, saj tako damo tudi priznanje društvom, ki to pripravljajo,« je poudarila Mari.
Z dvema vrstama kruha se je izkazal Jože Senegačnik. Sodeloval je z brezglutenskim ajdovim kruhom z orehi in prazničnim kruhom iz maslenega testa ter spečenim v modelu in okrašenim. Ajdov je dobil 79,8 točke, praznični pa vseh 80. »Pri ajdovem kruhu sem najprej narezal jabolka in jih dal v steklenico, dodal sem tri četrt litra vode in 30 gramov sladkorja. Sledila je fermentacija, ki traja od tri do štiri dni. Kruh je iz ajdove moke in dodatkom psylliuma, vzhajan je bil s kvasno vodo oz. kar moštom,« je pojasnil Senegačnik, ki vodi delavnico peke kruha in pletenic.
PAZITE NA USTREZNO TEMPERATURO PEČICE, PAZITE TUDI PRI ODMERJANJU SOLI, DVA ODSTOTKA JE ZLATA MERA.