Nekoč je bil pomemben trg
Prizadevni krajani so po Motniku in okolici že pred desetletji speljali tri kilometre in pol dolgo pot, ki nas popelje do vseh znamenitosti
Trški simbol je mogočen polž, ki je bil zaščitnik kraja in tako nevaren, da so ga imeli priklenjenega na verigo.
Poleg ostankov gradu sta zanimivi baročni cerkvici svetega Jurija in svete Magdalene sredi pokopališča.
Dolga stoletja glavna prometnica med Štajersko in Kranjsko ni šla kot danes prek Trojan, ampak iz Kamnika po Tuhinjski dolini čez prelaz Kozjak in nato po dolini potoka Motnišnica do Vranskega in naprej proti vzhodu. Prometna povezava je bila tako pomembna, da je bil Kamnik nekaj časa celo glavno mesto Kranjske. Potem so sredi 19. stoletja po Savinjski in Savski dolini naredili železnico, glavno cesto, danes avtocesto, pa prek Trojan. Naenkrat v obeh dolinah ni bilo več tranzitnega prometa, ki je bil nekdaj temelj ekonomskega razvoja. Ostali pa so vasi in spomini na nekdanje čase. Ogledamo si jih lahko tudi v Motniku. Trg, ki je bil prvikrat omenjen pred 900 leti in je trške pravice dobil tri stoletja pozneje, leži ob potoku Motnišnica, na pol poti med Vranskim in prelazom Kozjak. Sredi trga stoji kakšnih 50 metrov visok skalni osamelec, ki je motniškim gospodom omogočil, da so s tam postavljenega gradu nadzirali promet čez prelaz in seveda s cestninami tudi kaj imeli od tega.
Grad Motnik je bil naseljen še konec 17. stoletja, ko je prikazan v Valvasorjevi Slavi vojvodinje Kranjske. Že kmalu po tistem je bil opuščen in se je spremenil v ruševine. Danes zanj skrbi lokalno turistično društvo. Od nekdaj mogočne zgradbe je ostalo le še malo, obodni zidovi zgradbe in temelji stolpov. Se pa z njega lahko razgledamo po trgu spodaj.
V parku sredi naselja najdemo enega izmed 12 še ohranjenih slovenskih prangerjev. To so kamniti stebri, na katere so z vzgojnimi nameni priklenili tiste, ki so se pregrešili zoper veljavno zakonodajo. Grešnik je bil na tem mestu deležen batin gosposke in zasmehovanja lokalnega prebivalstva. Pranger obdajajo lipe, te so prebivalci posadili v spomin na tragično smrt kralja Aleksandra, ki so ga leta 1934 ustaški zarotniki ubili v Marseillu. Turistični pano v bližini nas pouči, da so prizadevni krajani po trgu in njegovi okolici že pred desetletji speljali tri kilometre in pol dolgo pot, ki nas popelje do vseh znamenitosti kraja. Poleg ostankov gradu sta zanimivi baročni cerkvici svetega Jurija in svete Magdalene, ki stojita sredi pokopališča. V kraju je nekdaj deloval manjši rudnik rjavega premoga. V njem so našli fosilne ostanke pritlikavega nosoroga, ki so danes predstavljeni v manjšem muzeju. Na robu kraja si gre pogledati še mogočen kozolec toplar, ki je bogato izrezljan in pravo umetniško delo. Čisto za konec ne smemo pozabiti na trški simbol. To je mogočen polž, ki je bil zaščitnik kraja in tako nevaren, da so ga iz varnostnih razlogov imeli priklenjenega na verigo. Nekega lepega dne se je polžu zahotelo svobode. S silo se je strgal z verige in odslinil proti Žalcu. S takšno silo jo je udrl po naselju, da je razmaknil hiše na glavni ulici, preden so ga Motničani ujeli in spraviti nazaj na domačo, boljšo verigo. Od tega dne se Motničarjev drži vzdevek polžarji, in to jim je v velik ponos. Ne more imeti vsakdo v lasti takšne plemenite živali.