Lili zlasti rokodelci
dol,« ponazori sogovornik, zato so se vsi med seboj poznali. Ustavi se tudi pri Krisperjevi hiši, kjer je bila Julija rojena. Na njej je zdaj podoba Gustava Mahlerja,s čimer se naveže na ljubezen do glasbe. Mladi Anton Krisper se je izobraževal na Dunaju in se tam spoprijateljil z Mahlerjem. Ko se je Krisperjev študent vrnil v Ljubljano, je prišel Mahler z njim, v tej hiši (vsaj nekaj časa) tudi živel in dobil mesto dirigenta v filharmoniji. Po Stritarjevi ulici naprej je še ena točka, povezana s Prešernom, kjer je živel s sestro Katro. Tam je bila v prvem nadstropju tudi gostilna
Pri črnem Juriju, kamor je Prešeren rad zahajal, a sestri to nikakor ni bilo po volji, zato ga je večkrat prišla iskat. Prešeren se je sicer veliko selil po Ljubljani. Ko je že imel razmerje z Ano Jelovškovo, se je menda zagledal tudi v Jerico, mlado hčerko gostilničarke Metke Podboj, ki je imela gostilno V peklu na Kongresnem trgu. Naslov, ki ga je zaznamoval Prešeren, je tudi Rožna ulica 5, kjer je znano obeležje, ob katerem se spomnimo, da je prav tam med letoma 1829 in 1835 spesnil Gazele, Sonete nesreče in (Juliji posvečen) Sonetni venec.
Na Starem trgu 11a, v
Schweigerjevi hiši, pa je živela ena najpomembnejših pesnic in prevajalk poezije pri nas, Lili Novy. Od nekdaj je bila vedoželjna in svojeglava. Zaradi neprimernega vedenja so jo celo izključili iz šole. V mladih letih je počitnice preživljala pri teti na Dunaju, tam je kmalu spoznala kavarniško življenje ter navezala prva znanstva v literarnih krogih. V Ljubljani se je v te kroge, kakor pove Tomaž Zavrl, težje vključila. Je pa rada hodila na plesne večere v Kazini, kjer je spoznala bodočega moža, oficirja Edvarda Novyja Wallersberga. Na Starem trgu 11a je zdaj njen kip, to je sicer tudi edina hiša, ki ima oznako a, opozori Zavrl. Tam bi v resnici morala biti številka 13, pove, a ta je baje nekoč zaznamovala javno hišo. To pa, kot pravi ena od ljubljanskih legend, menda nikakor ni bilo všeč lastnikom, zato so pri mestni oblasti dosegli, da so jo spremenili v 11a.
Na prodaj
Kot je prebrati iz različnih virov, sta javni hiši na prelomu v 20. stoletje delovali na Zvonarski ulici 11 in 13, rekli so jima tudi tolerančni hiši. Obrtniško dovoljenje je imela lastnica obeh Matilda Lowy, pri njej je, resda krajši čas, delalo osem prostitutk. Sicer pa je bila marsikatera furmanska gostilna nekoč po malem tudi javna hiša, še ve povedati vodnik Zavrl, tam so namreč pogosto imeli dekle, ki so morale ponujati tudi dodatne storitve. Pod Ljubljanskim gradom, opomni vodnik, je še ena legendarna ljubezenska zgodba. Na gradu je v letih po drugi svetovni vojni živelo lepo dekle po imenu Majda. Vanjo se je zagledal gospod, ki se je pisal Sepe. Hodil jo je obiskovat in spletla se je dolga in vsem znana ljubezen. Pa tudi številne ljubezenske pesmi. Marsikaj povezano z ljubeznijo, tudi Mesarski most, ki z imenom vzbuja bistveno manj romantične asociacije, velja za nekakšen most ljubezni, saj ljudje tam množično zaklepajo svojo ljubezen. A ne glede na vse, kar ljubezenskega najdemo v Ljubljani, samo ime nima povezave z ljubeznijo, pa naj se še tako igramo z besedo ljubljena. SIMONA BANDUR
Prešernova ljubezen do Julije ni bila uslišana, kar pa ne pomeni, da se njuni življenji nista stikali.