Nočejo biti več združeni
Vedno več ameriških zveznih držav si želi odcepitve Idejo najbolj podpirajo na Aljaski, v Teksasu in New Yorku
ZDRUŽENE DRŽAVE
Amerike si težko predstavljamo drugače kot združene, ne velja pa to za mnoge prebivalce, ki si vedno bolj želijo, da bi se njihove zvezne države odcepile od preostalih. Poznavalci, ki se strinjajo, da je trend precej nov, tudi sicer so pristaši osamosvojitve domačih zveznih držav mlajše generacije, ne toliko tisti, rojeni pred letom 1980. Razlogi naj bi bili politična polarizacija, vedno hujše napetosti med mestno in ruralno populacijo ter vedno večje razlike med posameznimi državami. Samostojnosti si morda najbolj presenetljivo želi Aljaska, nedavna javnomnenjska raziskava je pokazala, da bi za odcepitev glasovalo 36 odstotkov prebivalcev; ameriški politologi so prepričani, da bi ravno Aljaska najtežje preživela sama, predvsem zaradi nizkega BDP, pozabljajo pa, da ima država ogromne zaloge nafte in premoga. Poleg Aljaske si močno želijo odcepitve tudi Teksas – 31 odstotkov tamkajšnjih prebivalcev noče biti več del ZDA, predvsem bi radi samostojno reševali težave z južno mejo ter pribežniki iz Mehi+ke – pa demokratska New York in Kalifornija. V New Yorku je ideji naklonjenih 29 odstotkov prebivalcev, v Kaliforniji odstotek manj. Četrtina ali več prebivalcev bi za odcepitev glasovala tudi v Oklahomi, Nebraski, Georgii, Washingtonu in na Floridi, medtem ko so najbolj zadovoljni, da živijo s skupnosti več držav, prebivalci Connecticuta, tam si namreč samostojnosti želi zgolj devet odstotkov ljudi. Nekateri zgodovinarji in politologi sicer pravijo, da so tovrstne razprave odveč, ameriška ustava naj bi namreč prepovedovala odcepitev posameznih držav od združene celote, a s tem se ne strinjajo vsi, češ da je to odvisno od interpretacije. Zapisano ne pomeni, da morajo posamezne države ostati v uniji ne glede na vse, saj da obstaja naravna pravica, ki si jo pridržujejo vsi ljudje in je ni mogoče dati nobeni vladi in je nobena vlada ne more vzeti. »Naravna pravica ljudstva je, da sestavi vlado za medsebojno zaščito, za pospeševanje njihove skupne blaginje in za druge namene, za katere menijo, da najbolj prispevajo k njihovi skupni sreči in blaginji,« pravi Daniel Miller, predsednik teksaškega nacionalističnega gibanja, ki si že skoraj 20 let prizadeva za odcepitev Teksasa.