Žabe ne znajo same čez cesto

V tem času se selijo s kopnega do mrestišč in tam odlagajo jajčeca Prostovoljci po vsej Sloveniji jim pomagajo pri prehodu čez prometnice

V Sloveniji so vse vrste dvoživk zavarovane, njihovo izginjanje pa kaže tudi na to, da je nekaj narobe v našem življenjskem prostoru.

» V ČASU SELITVE S PRENOSOM ČEZ CESTO REŠUJEMO NJIHOVA ŽIVLJENJA IN PRISPEVAMO K OHRANJANJU HABITATA.

CANKOVA Dvoživke se že selijo iz svojih zimskih prezimovališč na mesta parjenja, ta so večinoma na tekočih in stoječih vodah. Še zlasti v večernem času se iz kopenskih življenjskih prostorov selijo na mrestišča, kjer se parijo in odlagajo jajčeca. Ker smo jim njihove ustaljene in naravne poti presekali s prometnicami, številne žal nikoli ne pridejo do svojega cilja, mnoge končajo pod kolesi vozil. Naravovarstveniki in ljubitelji živali zato pozivajo in vabijo, da se jim pridruži čim več ljudi pri akcijah prenašanja teh dvoživk čez tista cestišča, ki jim pravijo tudi črne točke.

V Sloveniji so vse vrste dvoživk zavarovane, njihovo vztrajno izginjanje pa kaže tudi na to, da je nekaj narobe v našem življenjskem prostoru. Čeprav je tudi v Sloveniji urejenih že več odsekov cest, kjer je poskrbljeno za njihovo varno pot, pa je črnih točk še vedno preveč.

V Krajinskem parku Goričko (KPG) so bili prvi podhodi za dvoživke na regionalni cesti R 440 Cankova–Kuzma, in sicer na odseku mimo Ledavskega jezera v naselju Krašči in Ropoča, vgrajeni že leta 2003. Ker pa je bilo sredstev za vgraditev stalnih varovalnih ograj, ki bi usmerile dvoživke v podhode, takrat premalo, jim moramo zato na pomoč v času njihove selitve s kopnega v vodo in nazaj še vedno priskočiti ljudje.

Zaposleni v Javnem zavodu KPG in sodelavci v občinah Cankova in Rogašovci to počno vsako leto, postavljajo in zakopavajo varovalne mreže, medtem pa jih prostovoljci ob večerih v vedrih prenašajo z ene na drugo stran ceste. Vgraditev stalnih ograj je sicer predvidena z obnovo ceste, a samo ob regionalni cesti, ki je v upravljanju Direkcije za ceste na Ministrstvu RS za infrastrukturo. »Na območjih črnih točk je namreč povoženih na tisoče dvoživk. V času selitve s prenosom čez cesto rešujemo njihova življenja in prispevamo k ohranjanju habitata. Samo delo niti ni zahtevno, potrebna je le ustrezna oprema, to so odsevni jopič, dobra svetilka, globoko vedro, škornji oziroma nepremočljivi gojzarji,« sporočajo iz Društva za zaščito živali Pomurja. OSTE BAKAL

FOTOGRAFIJI: GREGOR DOMANJKO FOTO: GREGOR DOMANJKO Pomagamo jim tako, da jih pred prečkanjem ceste zaustavimo z varovalnimi mrežami, jih poberemo v vedra in potem varno prenesemo na drugo stran ceste. Čeprav je tudi pri nas urejenih vse več odsekov cest in je poskrbljeno za varno pot dvoživk, je črnih točk še vedno preveč.