V baročnem oltarju kip svete Marije
Nad Adergasom je nekoč stal grad Kamen, danes je vidnih le nekaj ostankov, v vasi je cerkev Marijinega oznanjenja
Župnijska cerkev Marijinega oznanjenja je del nekdanjega samostana in je eden najlepših spomenikov slovenske baročne umetnosti.
irna Ljubljanska kotlina ob reki Savi je rodovitna dežela. V njej je nastala kopica naselij. Na njenem obrobju so vasi zrasle na svetu, ki se dviga v mogočno gmoto Krvavca, ravnina pa je ostala njivam in travnikom. Že v 12. stoletju so na manjši vzpetini nad Adergasom plemiči Herrn von Frauenstein zgradili grad. Šlo je za osrednji stolp, palacij, obdan z obzidjem, kjer je na vsakem vogalu stal po en kamnit stolp. Ob potoku pod gradom so nune dominikanke že stoletje kasneje zgradile ženski samostan. Ne grad in ne samostan nista vzdržala pritiska turških vpadov, leta 1471 so oba oplenili Turki. Zadnjega grajskega gospodarja so ujeli in ubili, plemiški rod je izumrl. Enako se je zgodilo samostanu. Grad Kamen oziroma Frauenstein so okoliški kmetje spremenili v protiturški tabor, samostan pa za silo obnovili. Velika sprememba je sledila v 18. stoletju, ko je zunanja nevarnost minila. Samostan so pozidali tako rekoč na novo in nastala je današnja
Šimpozantna zgradba. Nune tam ne žive več, župnija pa je ostala. Protiturški tabor ni več služil ničemur, zato so njegovo zidovje uporabili za gradnjo samostana. Od gradu so ostali le temelji, o njegovi zgodovini nas pouči informativna tabla. Samostan v Adergasu ima nenavadno, čisto nič slovensko ime. Ime naselja, do katerega lahko pridemo tudi s kolesom iz bližnjih Cerkelj ali pa Šenčurja, izhaja iz srednjeveške nemščine, izvor pa kljub vsemu ni čisto jasen. Po eni izmed teorij ga lahko iščemo v 'An der Gasse', to je 'na ulici', ki nakazuje na nekdanjo in sedanjo rodovitnost ter bogastvo teh krajev, po drugi pa na 'An der Grass' glede na bližnjo vas Trate, to je na zelene travnike.
Današnja župnijska cerkev Marijinega oznanjenja je del nekdanjega samostana in je eden najlepših spomenikov slovenske baročne umetnosti. V baročnem oltarju najdemo še eno prav posebno zanimivost: tisočletje star romanski kip svete Marije, darilo oglejskih patriarhov. Danes pravzaprav vidimo le njen obraz, saj je preostali del kipa oblečen, oblačilo pa menjajo ob cerkvenih praznikih.
Potep po Ljubljanski kotlini pod mogočno gmoto Krvavca je potep po rodovitni krajini, obdani z gorami in obsijani s soncem.
Od gradu so ostali le temelji, o njegovi zgodovini nas pouči informativna tabla.