Rib nobenih
tično ni. Kjer ni bilo uničenje popolno že ob ujmi, se zdaj povečuje z intervencijskimi deli, je poudaril Križnik. »Opazno upada ribji živelj v vodi, ker se prekopava, presušuje vodo, preusmerja tok in to vsakič terja določen odstotek rib.« Dodal je, da so take akcije nujne, ker je treba reko čim prej očistiti: »Vsakič ko bo povodenj, bo material dodatno zasulo. Potem bo to vegetacija prerasla in vsako leto bo težje kar koli očistiti.« Ribiči so med odpadki našli največ plastike, okoli 80 odstotkov vseh odpadkov, pa tudi različne kovinske dele, dele avtomobilov, gradbeni material. »Dolina je poseljena, voda je s sabo vzela par kmetij, hiš, tudi ekološke otoke, bilo je veliko plazov. Zato je vseh odpadkov veliko. Na začetku akcije smo razdelili 150 150-litrskih vreč in po slabi uri je bilo vse polno,« je še dejal Križnik.
Nedostopen teren
Višje ob Savinji so čistili kajakaši. V polni kajakaški opremi, s čeladami. Brez tega ne gre, je pojasnil Franci Strmčnik. »Nekateri deli tukaj so praktično nedostopni, vsaj spodnji del moraš imeti kajakaško opremo, da si suh.« Iz Savinje so vlekli ogromna podrta drevesa, ki so še po sedmih mesecih priče, kaj je narava naredila lanskega avgusta. Čiščenje je nujno, je pojasnil tudi Strmčnik: »Desetmetrsko drevo, ki ima korenine s premerom dva ali tri metre, voda prestavi in kam založi, tam pa se nato zalagajo naplavine. Vse skupaj lahko odnese brežino in odpira nove rane.« Čeprav so čistili že večkrat, bodo še morali na teren. »Delamo, da vsaj malo sprostimo kajakaško in ribiško pot.« Ko je kajakaški turizem ravno začel živeti, je udarila ujma. »Nimam besed, kje smo zdaj. Upam, da bi lahko poleti spet kaj delali. Savinja je bila ena najlepših rek, zame najlepša. Sem že imel solzne oči, pa ne enkrat, ko vidiš, kaj narava naredi. Povsem nemočni smo,« je sklenil Strmčnik. ŠPELA KURALT
»OPAZNO UPADA RIBJI ŽIVELJ, KER SE PREKOPAVA, PRESUŠUJE VODO, PREUSMERJA TOK IN TO VSAKIČ TERJA DOLOČEN ODSTOTEK RIB.