Še vedno podcenjeno
Otroci in najstniki potrebujejo več spanja kot odrasli, saj je ključnega pomena za njihov razvoj in rast
Spanje je bistvenega pomena za obnovo telesa in uma. Takrat se sproščajo številni hormoni, tudi rastni, obnavljajo se celice in krepi se odpornost. Zanimivo je, da možgani med spanjem aktivno obdelujejo informacije, kar prispeva k produktivnosti, učenju, kreativnosti ter fizičnemu in duševnemu zdravju sploh. Odrasli naj bi spali od 7 do 9 ur na noč, vendar se individualne potrebe lahko razlikujejo glede na življenjski slog, starost in zdravstveno stanje. »Otroci in najstniki potrebujejo še več spanja kot odrasli, saj je to ključnega pomena za njihov razvoj in rast. Pomanjkanje spanca pri otrocih lahko namreč vodi v težave s koncentracijo, učenjem in vedenjem. Priporočljivo je, da otroci med tretjim in petim letom starosti spijo od 10 do 13 ur na noč, medtem ko najstniki potrebujejo od 8 do 10 ur,« pojasnjuje dr. Irena Kumelj, dr. med., spec. pediatrije iz Medicinskega centra Barsos. »Naj omenim, da je kljub številnim opozorilom, študijam in navsezadnje vidnim posledicam spanec še vedno podcenjen del našega, recimo temu zahodnjaškega načina življenja. Slovenci gremo prevečkrat pozno spat in zgodaj vstajamo. Pomanjkanje ima številne negativne posledice na zdravje in počutje posameznika. Med kratkoročnimi posledicami so utrujenost, zmanjšana koncentracija, razdražljivost in težave s spominom, dolgoročno pomanjkanje pa lahko vodi v resnejše zdravstvene težave, kot so debelost, srčno-žilne bolezni, diabetes in duševne težave, kot sta depresija in tesnoba.«
Upoštevamo zdravnika
Ob več tednov trajajočih težavah, ki slabo vplivajo na naš vsakdanjik, se je vsekakor priporočljivo posvetovati z zdravnikom, ki nam lahko pomaga odkriti vzroke in nam predpiše terapijo ter svetuje spremembo življenjskega sloga, v lekarnah pa so na voljo številni naravni pripravki, ki so lahko v pomoč. »Uporaba zdravil je smiselna le ob resnih težavah in ob ustrezni oceni zdravnika. Zdravila so običajno predpisana le za krajše obdobje in ob sočasnem upoštevanju drugih terapevtskih pristopov, kot so spremembe življenjskega sloga in različne tehnike za spodbujanje spanja,« svari sogovornica in nadaljuje: »Ob dolgotrajni nespečnosti zdravniki običajno predpišejo melatonin, benzodiazepine in difenhidramin, včasih tudi antidepresive. Ob tem je treba poudariti, da nekatera zdravila proti nespečnosti povzročajo stranske učinke, kot so občutek neprespanosti oziroma utrujenosti, poleg tega pa lahko vodijo v odvisnost in povzročajo dnevno tesnobnost. Po prenehanju jemanja omenjenih zdravil se lahko nespečnost vrne v še bolj izraženi obliki, zato moramo paziti, da ne posežemo po še večjem odmerku zdravil.«
Sprostitvene tehnike
Za kakovosten spanec je pomembno, da je naše okolje udobno, temno, tiho in primerne temperature. Izogibamo se uporabi elektronskih naprav pred spanjem, saj modra svetloba zavira izločanje hormona melatonina, ki je ključen za spanec, še sklene sogovornica: »Umirite se! Ko smo napeti ali nemirni, bomo težko zaspali, in tudi ko zaspimo, se pogosto zbujamo. Pred spanjem priporočamo sprostitvene aktivnosti, kot sta topla kopel ali branje. Izogibajte se uživanju kofeina in uporabi zaslonov. Pomembno je, da si vzamete čas za umiritev misli in pripravo na miren spanec. Predlagamo preproste dihalne vaje ali jogijske položaje.«
Svetovni dan spanja, ki mu je tradicionalno namenjen 15. marec, je letos potekal pod geslom Enake pravice do spanja za globalno zdravje. Spanje je namreč pomemben steber zdravja, tako kot prehrana in telesna dejavnost.
Uporaba zdravil je smiselna le ob resnih težavah in ob ustrezni oceni zdravnika.
Slovenci gremo prevečkrat pozno spat in zgodaj vstajamo.