Po dežju se razcveti
Bezgova uhljevka raste vse leto, najraje v deževnem obdobju; je saprofit na mrtvem in razpadajočem lesu črnega bezga
bičajno te gobice sploh ne opazimo, saj se na drevesih, točneje na bezgu, posuši in opazimo le nekakšno črno krasto. Po dežju pa se tako rekoč razcveti in se pokaže v vsej svoji uhljatosti. Bezgovo uhljevko, Auricularia auricula-judae, po domače tudi judeževo uho, je leta 1789 znanstveno opisal Jean Baptiste François (Pierre) Bulliard in jo poimenoval Tremella auricula-judae. Po več spremembah rodu je to glivo leta 1897 prenesel v današnji rod avstrijski botanik in mikolog Richard Wettstein in jo poimenoval z današnji imenom Auricularia auricula-judae. Auricula je latinska beseda, ki pomeni uho, Judae pomeni Juda, Judeža, za katerega pravijo, da je izdal Jezusa. Zato tudi ime judeževo uho. Trosnjak je skledast, širok od 3 do 10 cm, kasneje se zguba, rob pa postane valovit. Zunanja površina je rjavo rdečkasta z vijoličnim odtenkom in prekrita s finim sivkastim žametnim puhom. Režnji gobe, nanizani drug poleg drugega ali drug nad drugim, zrastejo med 3 in 10 cm v premeru. Vsa notranja stran trosnjaka je trosovnica, ki je gladka
OGoba je užitna in cenjena, predvsem na Kitajskem, zaradi hranilnih in zdravilnih lastnosti.
Po domače ji rečemo tudi judeževo uho.
in enake barve kot zunanja stran. Bet je zelo kratek ali pa ga sploh ni. Meso je rdečkasto rjavo, tanko, prožno, žilavo, želatinasto in tresoče se. Posušeno se močno skrči, postane trdo in krušljivo. Nima izrazitega vonja in okusa. Goba je saprofit na mrtvem in razpadajočem lesu črnega bezga (Sambucus nigra), tudi na vejah bezga, ki odmira, in prav tako na še živih drevesih. Redko jo najdemo na drugih vrstah listavcev, skoraj ali pravzaprav nikoli na iglavcih. Kot zanimivost naj povem, da v Avstraliji raste tudi na evkaliptusovih drevesih in njihovih podrtih vejah.
Raste vse leto, najpogosteje pa pozno poleti in jeseni, najraje v deževnem obdobju, ko se napije vode in oživi. Je zelo pogosta sestavina mnogih kitajskih jedi in jo zato imenujemo tudi kitajska črna goba. Pri nas je razmeroma pogosta, a jo je treba poiskati in nato čakati na vlago. Goba je užitna in cenjena, predvsem na Kitajskem, zaradi hranilnih in zdravilnih lastnosti, uporabljajo jo proti bolečinam, priporoča se pri raznih vnetjih, predvsem oči in grla, nove raziskave pa poročajo tudi o ugodnem vplivu na srčno-žilni sistem, znižanje ravni slabega holesterola in preprečevanje nastanka krvnih strdkov.
Če gobe ne poznamo, to seveda velja za vse vrste, jo pustimo v gozdu, nabirajmo le tiste, ki jih sami zelo dobro poznamo.