Oglašajo se le samčki
Kukavica je znanilka pomladi, svoja jajca podtika v gnezda drugih ptic
Kukavica (Cuculus canorus) v naše kraje navadno prileti v začetku aprila, s svojim kukanjem pa oznani zgodnjo pomlad. Njen zvok je tako poznan, značilen, pa tudi priljubljen, da smo ga ljudje ovekovečili v urah. Videz kukavice je precej podoben golobjemu, z večinoma sivkastim prejem ne spada med tiste ptice, ki jih takoj opazimo. Ta neopaznost ji najbrž pride prav pri zanjo značilnem početju, kukavice so namreč znane po tem, da svoja jajca podtikajo v gnezda drugih. Kukavičje mame tako ne valijo; ko se mala kukavica izleže, pogosto porine iz gnezda druge mladiče. Tako krušna mati skrbi samo zanjo, ne vedoč, da redi tujega mladiča. Kukavičja jajca imajo tršo lupino kot jajca drugih ptic. Biologi menijo, da zato, da se jajce, ko ga kukavica vrže v gnezdo, ne razbije. Zaradi značilnega obnašanja, povezanega z valjenjem, se izraz kukavičje jajce v slovenščini včasih uporablja, kadar želimo povedati, da je nekdo z neko stvarjo zvijačno obremenil drugega oziroma da mu nekaj podtakne. Lahko bi rekli, da kukavičji mladič svoje krušne starše vzljubi in jih spoštuje, saj odrasle ptice navadno izležejo jajca v gnezdo iste vrste ptic, kot je to storila njihova mati. Za kukavice je značilno posebno oglašanje ku-ku, po katerem so dobile ime, vendar pa se tako oglašajo le samčki. Samičke dajejo od sebe glasove, ki spominjajo na zvok praznjenja vode iz kadi.
Čeprav so pri nas tako znane in priljubljene, da jih opevajo celo pesmi, otroci v vrtcu radi prepevajo pesmico
Janeza Bitenca, pa kukavice preživijo v Sloveniji le nekaj mesecev na leto. Jeseni, ko se začne mraz, se odpravijo v Afriko. Ko napoči čas za selitev, se mlade kukavice, ki so odraščale brez biološke mame in očeta, nagonsko odpravijo proti jugu. Mimogrede: v Afriki nikoli ne slišijo njihovega značilnega ku-ku – ta zvok namreč uporabljajo le med spomladansko sezono parjenja.
Z večinoma sivkastim perjem ne spada med tiste ptice, ki jih takoj opazimo.