Najhujši je bil fermentiran urin
Victoria Gordon pospravlja najbolj umazane hiše in stanovanja Kličejo jo na prizorišča zločinov in v hiše ljudi z duševnimi težavami
ČE SPADATE med tiste »srečneže«, ki bodo v teh dneh morali sodelovati pri spomladanskem čiščenju, se ne pritožujte, kajti lahko bi bilo še veliko huje. Britanka Victoria Gordon je morala med drugim očistiti spalnico, v kateri je bilo spravljenih na stotine steklenic s fermentiranim urinom – bil je temno rjav, hudo je smrdel, mnogo steklenic, v katerih je bil shranjen, pa je puščalo.
To je bila, pravi, ena največjih packarij, s katerimi se je spopadala, vendar tudi drugi izzivi, s katerimi se pri čiščenju spopada, niso od muh in velikokrat vključujejo najrazličnejše človeške izločke. Na srečo je 41-letnica za svoje delo vsaj plačana; opravlja ga namreč kot solastnica podjetja Pocket Rockets Cleaning Rescue Ltd., ki je specializirano za sanacijo biološke nevarnosti. To pomeni, da jo pokličejo le za najbolj težavne čistilne naloge, med drugim, kadar je treba očistiti prizorišče umora.
Poleg brisanja najrazličnejših človeških in živalskih telesnih izločkov (pri svojem delu večkrat naleti na podgane in miši ter njihove kakce) jo pogosto doleti pospravljanje hiš in stanovanj ljudi, ki kopičijo. To je, priznava, nadvse težavna naloga, ki včasih traja tudi več mesecev. Med najmanj privlačnimi platmi njenega poklica je prenašanje najrazličnejšega smradu. »Zanimivo, smrad pokvarjene hrane v hladilniku, ki ga več let ni nihče odprl, je veliko hujši od smradu živalskih ali človeških izločkov,« pravi. Kadar je vonj premočan, se čistilka iz Caistorja v Lincolnshiru zaščiti z masko, pod nosnici pa kane kapljico eteričnega olja. Čeprav marsikdo pod nobenim pogojem ne bi opravljal njene službe, ona pravi, da jo to delo osrečuje. »Uživam v procesu, pa tudi po koncu se počutim srečnejšo in bolj sproščeno,« razkriva. Najlepše pa je, pravi, da njena služba pogosto pomeni pomoč ljudem, ki so v stiski.