Na blagajni izvedela, daima zablokiran račun
Janja Habjanič trdi, da je kriva nevestna računovodkinja Helena Težak Kuri se brani, da je opravila svoje delo Janja Habjanič še naprej bije bitko z računovodkinjo, ki naj bi jo pustila na cedilu. Če Habjaničeva ne odneha, ji grozi tožba za obrekovanje.
VITOMARCI Janja Habjanič se je z možem Milanom in tremi hčerkami, zdaj starimi, 24, 21 in 13 let, iz Lovrenca na Pohorju pred desetletjem preselila v vinorodne prleške hribčke. Z možem sta kupila starejšo kmetijo v vasici Mali Moravščak z le 17 prebivalcev. Pohorka je po ureditvi dokumentacije registrirala samostojno podjetje za osebno asistenco, pomoč na domu, za računovodske, blagajniške in podobne storitve pa pooblastila Heleno Težak Kuri iz Vitomarcev. Sodelovanje je sprva potekalo gladko, lani pa sogovornica nenadoma ni mogla plačati zneska z bančno kartico. Razlog je bila blokada Fursa. Sledili so številne nevšečnosti, stroški in izgubljeni prihodek, glede vsega pa ni naletela na posluh pri svoji računovodkinji, zato je Habjaničeva za pomoč pooblastila odvetnico Majo Pihler iz Ljutomera. Ta je Težak Kurijevo povabila k dogovoru in poravnavi, a računovodkinja zavrača krivdo, zato si je tudi sama najela odvetnika, Renata Kendo s Ptuja. Kot kaže, bo o zadevi odločalo sodišče.
Ni je obvestila
»Prav tako vas je dne 3. 2. 2003 pooblastila za opravljanje vseh davčnih storitev, ki ste jih opravljali v portalu eDavki, ter opravljanje procesnih dejanj v postopkih na portalu SPOT. Konec novembra 2023 je moja stranka v trgovini želela opraviti plačilo z bančno kartico, a je bilo zavrnjeno. Na Fursu ji je bilo pojasnjeno, da je bila blokada računov predlagana na podlagi davčne izvršbe zaradi neporavnanih obveznosti iz naslova socialnih prispevkov ter da je predhodno opomin prejela v portal eDavki. Prav tako je na isti naslov prejela sklep o davčni izvršbi na dolžnikova sredstva. O vsem navedenem z vaše strani ni bila obveščena,« je v dopisu računovodkinji med drugim zapisala odvetnica. Kot kaže, se je zapletlo z opominom zaradi neplačanih socialnih prispevkov ZPIZ in akontacije davka iz dohodka za september 2023. »Kot datum izvršljivosti je naveden datum 21. 10. 2023, kar pomeni, da ste pred tem datumom morali v portalu eDavki videti opomin ter nato še sklep o davčni izvršbi, o čemer moje stranke niste obvestili, prav tako niste uredili, da bi se prispevki plačali in sklep o davčni izvršbi ne bi bil izdan. O vsem navedenem je bila moja stranka obveščena šele v trgovini z dejstvom, da je njena bančna kartica blokirana. Kasneje je tudi prejela dopis banke, iz katerega izhaja, da ji je bilo prekinjeno črpanje limita po pogodbi. Iz naslova dolga po sklepu o davčni izvršbi je moja stranka plačala skupni znesek 308,22 evra, iz naslova nadomestil banki zaradi nakazil po sklepu o izvršbi in blokade bančnih kartic skupen znesek 67
zahteva, pa še plačilo odvetnice.
evrov. Po vpogledu v promet na računu je ugotovila, da oktobra in novembra 2023 ni prejela nakazila iz naslova nadomestila za invalidnost v skupnem znesku 481,34 evra,« pojasnjuje odvetnica in dodaja, da je njeni stranki, zaradi nevestnega in malomarnega opravljanja dela nastala škoda v višini 856,56 evra.
Napako priznala
Dodala je še mesečno plačilo za opravljene storitve v znesku 73,20 evra, Habjaničeva pa je zahtevala, da ji poleg premoženjske škode povrne že plačan dogovorjeni mesečni pavšal za oktober in november 2023, skupaj tako zahteva 1002,96 evra. »Da ste delo opravili nevestno in malomarno, ste tudi priznali v elektronskem sporočilu z dne 25. 11. 2023, ki ste ga moji stranki poslali kot odgovor na njeno poizvedbo o davčni izvršbi. V elektronskem sporočilu ste navedli, da podatke popravljate ročno in da tega za prejšnje obdobje niste naredili, kar pomeni, da ste napako tudi priznali.«
Poleg zneska od računovodkinje zahteva tudi odvetniški strošek v znesku 224 evrov, če bo zavrnila plačilo, sledi tožba. Težak Kurijeva je za zdaj ponudila le znesek enomesečnega pogodbenega honorarja 73,20 evra in ob tem zavrnila vse očitke o domnevni malomarnosti. Njen odvetnik pa je pribil: »Domnevno povzročene škode ji moja stranka ne bo pokrila, saj gospe Habjanič škoda, ki jo zatrjuje, sploh ni nastala.« Zato jo je opozoril, da bo po pooblastilu stranke, če bo nadaljevala širjenje neresnic, zoper njo primoran vložiti kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja obrekovanja po 159. členu KZ-1. Katera podjetnica ima torej prav? OSTE BAKAL