Čmrlje rešuje pred izumrtjem
Lojze Fuchs iz Tržiča je eden redkih, ki skrbi zanje So celo še boljši in hitrejši opraševalci od čebel Rešuje jih iz ljubezni. Rad jih ima, čeprav ne delajo medu.
TRŽIČ Te dni je na obronkih gozdov na južnih pobočjih Kriške gore kot vsako pomlad spet moč videti možakarja nekoliko nenavadnega obnašanja. Z ribiško mrežico v rokah namreč stika po grmovju, in kdor ne ve, da je to čmrljar Lojze Fuchs, se ga lahko celo ustraši. A brez skrbi, 68-letni upokojenec iz Pristave pri Tržiču le išče čmrlje in jih nato odnese v svoj lično urejeni čmrljak, kjer si naredijo gnezda in izležejo jajčeca. Tako pomaga tem koristnim, a močno ogroženim živalim in jih rešuje pred izumrtjem. Čmrlji so še bolj pomembni opraševalci od čebel, saj lahko samo oni oprašijo nekatere pomembne rastline, na primer papriko in paradižnik. Zato jih ponekod že gojijo v laboratorijih in jih prodajajo večjim rastlinjakom. Boljši in hitrejši opraševalci so tudi zaradi več dlak in dolgega rilčka, s katerim pridejo globlje in se nanj ujame več cvetnega prahu, iz panjev pa poletijo tudi v dežju in vetru, ko čebele lepo čakajo na vreme.
A čmrlji so zelo ogrožena vrsta, saj na njih prežijo številne nevarnosti. Poleg tega, da je zaradi pogoste košnje vedno manj travniškega cvetja, jih veliko umre, potem ko kmetje na poljih z mehanizacijo uničijo njihova gnezda, nato jih pojedo živali. Še več poginov je zaradi zastrupitve s pesticidi in škropivi. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) so leta 2021 zaznali kar 82 odstotkov oziroma petkrat manj čmrljev kot v prejšnjem letu.
Le redki skrbijo zanje Lojze je eden redkih v Sloveniji, ki skrbi za čmrlje in jih rešuje. V zadnjih letih je tudi sam opazil velik upad njihovega števila. »Kako žalosten je pogled na poginule čmrlje, ki tako končajo. Mnogi umrejo v mojih panjih, to pomeni, da so bili zastrupljeni s pesticidi. Vsako leto opazim več poginov, predlani sem nabral za poln lonček ubogih poginulih revic,« je žalosten zaradi zelo hitrega upadanja čmrljega življa.
Čmrlje rešuje iz ljubezni. Rad jih ima, čeprav ne delajo medu. Ko se napolni njegov čmrljak, ki ga je uredil pred slabimi desetimi leti, se usede predenj in uživa v njihovem brenčanju. »Že od nekdaj imam rad čmrlje, zato sem se po upokojitvi tudi začel ukvarjati z njimi. Predvsem si želim, da te koristne živalce ne bi izumrle. Če čmrljev in čebel ne bo, tudi nas ne bo, a tega se malokdo zaveda. Vsi bi se morali bolj potruditi, da čmrlji ne bi izumrli,« pove.
Ubijajo jih pesticidi
Čmrlji so najbolj ogroženi prav v spomladanskem času, ko si matice, ki edine preživijo zimo, iščejo gnezda, takrat zanje največjo nevarnost predstavljajo pesticidi. Zato tržiški čmrljar lepo prosi vse vrtičkarje, naj vendarle ne škropijo pretirano svojih vrtov. »Ogromno matic spomladi pomre zaradi pesticidov in škropiv. Po vaseh vse preveč škropijo svoje vrtičke, nihče pa se ne zaveda, da s tem ne zastrupljajo le svojega pridelka in sebe, ampak tudi čmrlje. Vsi bi imeli krasne vrtove in veliko pridelka in so za tistih nekaj sadežev več pripravljeni zastrupiti naše okolje. Če že škropijo, naj vsaj zvečer, saj čmrlji ponoči ne letajo,« opozarja.
Pri Lojzetu Fuchsu je že vse pripravljeno za vselitev prvih čmrljev v njegov čmrljak. V osem panjev so se te dni naselile matice same, druge bo nalovil v naravi. Ko jih ujame v gozdu s svojo ribiško mrežico, jih za 40 minut zapre v panj, nato se same odločijo, ali bodo ostale ali bodo odletele drugam. »Nobene ne zadržujem, vsaka se lahko sama odloči. Jaz že po obnašanju vidim, ali ji je pri meni všeč ali ne. Če gre takoj ven, vidim, da je ne zanima, če pa se začne obotavljati, je moja,« še pove Lojze, ki so ga njegovi prijatelji zaradi njegove nenavadne ljubezni začeli klicati kar prvi čmrlj Slovenije.
ÐČmrlje matice ujame v gozdu z ribiško mrežico.
Za 40 minut jih zapre v panj.
Vsaka se sama odloči, ali bo ostala pri Lojzetu.