Nika Prevc dolgo čakala na ta dan
Slovenska skakalna šampionka pred očmi bratov prejela veliki kristalni globus Boj za najvišja mesta v Planici ob Timiju Zajcu napovedal tudi Peter Prevc
Na včerajšnji »reviji« smučarskih skakalk, kakor bi lahko poimenovali zadnjo tekmo sezone za svetovni pokal na srednji napravi v Planici, ki ni več odločala o ničemer, je zmago slavila Avstrijka Eva Pinkelnig (100,5 m in 103,5), slovenska junakinja Nika Prevc (96,5 m in 97,5 m) pa je za drugouvrščeno Kanadčanko Alexandrio Loutit (100 m in 101,5 m) osvojila tretje mesto. Z 12. uvrstitvijo na oder za najboljše v tej sezoni je 19-letna zvezdnica iz Dolenje vasi pri Železnikih pred očmi svojih ponosnih bratov Ceneta in Petra Prevca le še potrdila osvojitev velikega kristalnega globusa. »Dan je bil izjemno lep, čakala sem ga že dolgo in končno je le prišel,« je bila vesela Prevčeva in pogledala lovoriko, ki jo je držala v rokah. »Globus je zelo težak, saj nosi vso težo truda, ki sem ga vložila vanj,« je razkrila mlada članica kranjskega Triglava in zatrdila, da ne bo počivala na lovoriki. Prevčeva je tako postala druga slovenska skakalka s skupno zmago v svetovnem pokalu po Niki Križnar (2020/21). V moški konkurenci se lahko s šampionskim pokalom pohvalita Primož Peterka (1996/97 in 1997/98) in Peter Prevc (2015/16).
V dežju so se preostale
Slovenke uvrstile takole: 11. Nika Križnar, 16. Tina Erzar, 19. Ema Klinec, 25. Taja Bodlaj in 28. Katra Komar.
Bolezen mu je pobrala kilograme
V planiški finale svetovnega pokala je sicer najbolje odrinil japonski zvezdnik Rjoju Kobajaši, ki si že pet let lasti rekord letalnice bratov Gorišek (252 m). S poletom, dolgim 230 m, je dopoldne sebi v prid odločil kvalifikacije, v katerih je bil najdaljši Poljak Piotr Žyla (241 m). Najbolje razpoloženi Slovenec je bil četrtouvrščeni Timi Zajc (222,5 m), med elitno deseterico pa se je ob Anžetu Lanišku (8.) prebil tudi poslavljajoči se Peter Prevc (10.).
»Ker smo imeli takoj po kvalifikacijah že toliko obveznosti, še nisem imel časa, da bi dobro proučil, kaj se je pravzaprav dogajalo na letalnici. Ko se bo vse skupaj malo umirilo, si bom nazaj zavrtel film,« je uvodoma dejal najizkušenejši slovenski reprezentant in po krajšem premisleku dodal, da ga je pri prvem poletu za trening (201 m/11.) letalnica malo presenetila, drugi (225,5 m/5.) je bil že kar dober, kvalifikacijski pa je bil tehnično še malo boljši.
»A čez hrbtišče bom moral še proučiti, kaj moram narediti, da me bo odneslo še dlje.