Istrani jo imajo v krvi, prija pa tudi Štajercem
PORTOROŽ • Pred desetletji so v malvaziji uživali predvsem Primorci. A Društvo vinogradnikov slovenske Istre si že dobri dve desetletji prizadeva, da bi slovenska Istra z njo dobila še eno turistično zgodbo. V ta prizadevanja spada tudi dvodnevni festival Malvazija, žlahtni okus Mediterana, ki je sredi marca že 26. potekal v Portorožu. Udeležba razstavljavcev in predstavljenih vin je bila rekordna, saj je 80 vinskih kleti predstavilo 200 vzorcev vina iz najbolj zastopane sorte v vinogradih severnega Jadrana.
Trta malvazija in njeno vino sta doma v številnih državah, a verjetno daje največji pečat prav slovenski Istri. Tam je avtohtona sorta in Istrani pravijo, da jo imajo v krvi – tako kot refošk. Enologi pravijo, da gre za malvazijo z močnim karakterjem, ki se loči od drugih malvazij po Sredozemlju. Dodajajo še, da bi se morali bolje zavedati, da je slovenska sorta. Iz Istre se je namreč razširila na Kras, v Vipavsko dolino, v Brda in čez mejo v Furlanijo. »Malvazija za nas ni zgolj pridelek. Je naša zgodovina in prihodnost, naš navdih in ponos. V njej so naše izkušnje, naše spoštovanje in ljubezen do domače zemlje. In prav vsaka njena zlato rumena žlahtna kapljica je tudi prispevek k ohranjanju naše kulturne dediščine,« poudarja Ingrid Mahnič, predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre.
Primorci se celo pohvalijo, da tudi Štajerci, za katere je bilo to nekoč manj cenjeno vino, zdaj radi sežejo po njem. Res je, da je imela malvazija med našimi vini pred desetletji pridih vina s težkim karakterjem, a danes živi v sto slogih in za vsakega poznavalca se najde prava. Ohlajena na približno 10 stopinj Celzija se odlično poda k ribam, školjkam, perutnini, mineštram, testeninam, nepikantnim sirom. Odlična je kot aperitiv ali penina, da o tem, kako poleti prija v bevandi ali špricarju, ne govorimo.
Malvazija Tour
Na festivalu so obiskovalke in obiskovalci okušali malvazije iz slovenske in hrvaške Istre, Krasa, Vipavske doline in Italije. Še pred glavnim dogodkom so tri petčlanske strokovne komisije ocenile 140 vzorcev, razdeljenih v šest kategorij. Med peninami charmat in pet nat je slavila penina Capris Marine brut iz kleti Vinakoper, med peninami klasična metoda Monterosso Monteclassico iz kleti Monte Rosso, med svežimi je najbolj prepričala malvazija 2023 Posestva Ferjančič, med zrelimi pa Antolla 2019 iz kleti Vina Markežič. Ocenjevalce je med maceriranimi najbolj navdušila malvazija Korona 2019 Vinarije Franković, med malvazijami s preostankom sladkorja pa je slavila Passito wine 2015 iz vinske kleti Zigante, d. o. o.
Na okrogli mizi so spregovorili o izzivih in viziji nadaljnjega razvoja vinogradništva in vinarstva. Z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Matejo Čalušić, Andrejo Škvarč iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica, Sebastijanom Orlom iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Območna izpostava Sklada KZG RS, ter publicistom Tonijem Gomiščkom so razpravljali tudi o spremembi zakonodaje s področja označevanja, o težavah, ki jih kmetom povzroča divjad, in o pomanjkanju razpisov za novo mehanizacijo, potrebno za ekološko kmetovanje v trajnih nasadih. Zvrstilo se je pet delavnic, ki so jih vodili italijanska sommelierka Liliana Savioli, sommelierka Majda Debevec, chef Gregor Kocjančič iz restavracije Brič, Ingrid Mahnič s Kmetije Mahnič, slovenski sommelierski prvak Valentin Bufolin in chef Tomaž Bevčič iz portoroške restavracije Rizibizi. Društvo vinogradnikov slovenske Istre je pripravilo kulinarični uvod v festival, na večerji Malvazija Tour v Restavraciji Brič pa so obiskovalke in obiskovalci lahko spoznali 17 malvazij in kulinarične presežke chefa Gregorja Kocjančiča, podobno tudi v restavraciji Rizibizi v Portorožu.
JANEZ MUŽIČ