Slepemu omogočajo vid, nepokretnim gibanje
Muskov pacient ni prvi z možganskim vsadkom Že leta jih za ljudi razvijajo tudi druga podjetja
ŠE VEDNO odmeva novica o prvem človeku z možganskim vsadkom podjetja Neuralink, katerega lastnik je bogataš in poslovnež Elon Musk. Američan Nolan Arbaugh se je ponesrečil med skokom v vodo in ostal paraliziran od ramen navzdol. Po januarski vsaditvi visokotehnološkega pripomočka pa 29-letnik igra spletni šah in druge računalniške igre. Toda možganski vsadki za pomoč ljudem s trajnimi poškodbami, ki jih ovirajo pri gibanju ali komunikaciji s svetom, niso novost.
Že leta 2006 so Mattu Naglu, moškemu, ki je zaradi vboda z nožem ostal paraliziran od ramen navzdol, vstavili podobno napravo. Ker je naslednje leto umrl zaradi sepse, ta je pogost vzrok smrti ljudi, ki jih doleti tovrstna poškodba, so braingate preizkusili še na 59-letni Cathy Hutchinson, paralizirani po kapi. Vsadek ji je omogočil, da z možgani premika robotsko roko. Po 15 nepremičnih letih je sposobna sama prijeti steklenico s kavo in si natočiti napitek v skodelico. Nathan Copeland, ki po avtomobilski nesreči ni mogel več premikati rok in nog, pa s podobnim vsadkom, ki so mu ga omogočili pri podjetju DARPA, ne le premika robotsko roko, ampak tudi čuti dotike. Mamo in mačeho Ann Johnson je pri 30 letih, ko je bila hči
je prvi pacient dobil možganski vsadek.
stara 13 mesecev, pastorek pa osem let, doletela možganska kap, zaradi katere je ostala popolnoma nepremična. Možganski vsadek ji omogoča, da s pomočjo računalnika komunicira s svetom.
Pomagali so ji na univerzi v San Franciscu, da bi ji lahko z najnovejšo tehnologijo pomagali še naprej, pa Johnsonova zbira denar na platformi Gofundme.
Jason Esterhuizen, ki je zaradi prometne nesreče oslepel star 23 let, z možganskim vsadkom in posebnimi očali spet vsaj deloma vidi. »Ko sem prvič videl malo belo pikico, sem ostal brez besed, to je bilo nekaj najlepšega, kar sem kdaj videl,« je dejal.
Če se bo svet vrtel po predstavah Elona Muska, pa si v prihodnosti možganskih vsadkov ne bodo vstavljali le invalidi, temveč jih bodo nosili vsi, ki si jih bodo lahko privoščili. Omogočili bodo namreč brezžično komunikacijo z računalnikom in bodo nekakšen nadomestek za današnje pametne ure.