Znaki velikokrat zakriti
Slovenija se uvršča med države z nizko pojavnostjo tuberkuloze; na voljo novo zdravilo za zdravljenje multirezistentnih oblik bolezni
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je leta 2022 za tuberkulozo obolelo 10,6 milijona ljudi, 1,3 milijona pa jih je zaradi bolezni ali njenih posledic umrlo. Ena najpogostejših in najbolj smrtonosnih nalezljivih bolezni na svetu se vse bolj postavlja po robu standardnim zdravilom, v številnih državah z visoko pojavnostjo tuberkuloze še vedno nimajo na voljo hitre diagnostike ali učinkovitega sodobnega zdravljenja. Tuberkulozo, ki jo starejši poznajo tudi kot sušico ali jetiko, povzroča bakterija Mycobacterium tuberculosis. Bacil je leta 1882 odkril Robert Koch. Bolezen se prenaša kapljično. Bacili se najpogosteje naselijo v spodnje dele pljuč, kjer se razvije okužba. Pljučna tuberkuloza je tudi najbolj znana, bolezen pa lahko prizadene tudi druge organe, in sicer centralni živčni sistem (meningitis), bezgavke, obtočila in urogenitalni sistem, kosti in sklepe ali osrčnik. Verjetnost okužbe je večja, če smo z okuženim dlje časa v zaprtem, slabo prezračenem prostoru, če ima bolnik aktivno obliko tuberkuloze in če imamo sami oslabljeno odpornost. V veliki večini primerov se razvije latentna okužba, ki poteka brez simptomov; povzročitelj miruje v naših celicah in za okolico nismo kužni, a ob padcu odpornosti se lahko razvije aktivna okužba. Znaki tuberkuloze so velikokrat zakriti, slabo izraženi in dolgotrajni, nemudoma pa je treba obiskati zdravnika ob dolgotrajni, rahlo povišani telesni temperaturi, nepojasnjenem hujšanju, nočnem potenju in dolgotrajnem kašlju. Znaki tuberkuloze so tudi utrujenost, bolečine v prsnem košu ob dihanju, otekle bezgavke, pomanjkanje teka in krvav izpljunek.
Dober nadzor
Zdravljenje je večmesečno antibiotično. »Letos smo dobili še tretje novo zdravilo za zdravljenje multirezistentnih oblik tuberkuloze, s čimer smo bolnikom omogočili dostopnost do krajših, učinkovitih in za bolnike prijaznejših načinov zdravljenja,« je povedala prim. Petra
Svetina, vodja Registra tuberkuloze RS. »Nadaljujemo vse uveljavljene ukrepe, kot so hitra diagnostika in čim hitrejše ustrezno zdravljenje, preprečevanje prenosa okužbe z bolnikov na zdrave ljudi in preprečevanje razvoja bolezni pri okuženih osebah. Zadnja dva ukrepa sta se namreč izkazala kot najučinkovitejša pri nadzoru tuberkuloze v državah z nizko incidenco.« Bolnik mora spremeniti tudi življenjski slog, predvsem opustiti kajenje in uživanje alkohola ter izboljšati prehrano, za uspešnost pa je pomembno tudi zgodnje odkritje bolezni. Slovenija že vrsto let spada med države z nizko incidenco tuberkuloze, pojasnjujejo strokovnjaki pred jutrišnjim svetovnim dnem. Bolezen se pogosteje pojavlja pri starejših in imunsko oslabljenih, pri osebah, ki so priseljene iz držav z višjo pojavnostjo tuberkuloze, ter pri posameznikih z dodatnimi dejavniki tveganja, kot so pretirano uživanje alkohola, kajenje in slabša prehranjenost. V nasprotju z večino držav z nizko incidenco je v Sloveniji malo primerov tuberkuloze pri osebah, okuženih z virusom HIV, zapornikih, uživalcih nedovoljenih drog in brezdomcih, in to predvsem po zaslugi zdravstvenega nadzora nad občutljivimi skupinami. Cepljenje proti tuberkulozi je bilo včasih del rednega programa, zaradi nizke pojavnosti pa od leta 2005 cepimo le otroke iz družin, katerih starši so se v zadnjih petih letih preselili iz držav z visoko stopnjo incidence bolezni, ter novorojenčke mater z aktivno tuberkulozo med nosečnostjo. V Register tuberkuloze RS, ki ga vodi Univerzitetna klinika Golnik, je bilo leta 2022 prijavljenih 74 oseb s tuberkulozo, od tega 42 moških, 31 žensk in en otrok. Povprečna starost bolnikov je bila 57 let. Med tuberkuloznimi bolniki se jih je 31 rodilo zunaj Slovenije, delež tistih iz bolj oddaljenih držav se z leti povečuje.