Moja dežela, veliko oglasno smetišče
V Kranjski Gori pripravili odlok, ki prepoveduje oglase na kmetijskih zemljiščih Večina panojev je nelegalnih, kazni za kršitelje nižje od zaslužka Oglasnih objektov v Sloveniji je toliko, da jih pristojne inšpekcijske službe vseh nikoli ne bodo mogle obr
KRANJSKA GORA • Erotična doživetja za moške, klimatske naprave, spodnje perilo, obrazi politikov, talne obloge, trgovski centri, restavracije s hitro prehrano, raznovrstni izdelki v akciji, vse to se ponuja in kriči k nakupu na velikanskih oglasnih panojih ob cestah po Sloveniji. K nakupom nas ne vabijo le z mestnih ulic, ampak tudi s cvetočih travnikov in polj, kozolcev, bal sena in celo z ogromnih tovornjakov ter pročelij zapuščenih kmetij. Ne le da voznikom s tem kvarijo poglede na prelepo naravo in v alpskih dolinah zastirajo poglede na gorske vršace, ampak tudi ogrožajo varnost v prometu.
Večina gromozanskih oglasov je postavljena nezakonito, Slovenija, moja dežela, pa se je spremenila v velikansko divje oglasno smetišče. Medtem ko je oglaševanje v medijih strogo regulirano, na prostem vlada popoln kaos. Čeprav so reklame na kmetijskih zemljiščih, na varovalnih pasovih ob cestah in na kulturnih znamenitostih prepovedane, agresivni oglaševalci vedno najdejo pot skozi luknjaste zakone.
Proti agresivnim oglaševalcem
A medtem ko ponekod kar tekmujejo, kdo bo svoj kraj zasmetil z več oglasi, so se v občini Kranjska Gora odločili, da temu naredijo konec in da nelegalno postavljeni oglasni panoji ne bodo več smetili alpske doline in kvarili pogledov na gorske vrhove. Na februarski seji občinskega sveta so predstavili nov odlok, ki močno zaostruje pravila oglaševanja na prostem na območju občine in prepoveduje oglaševanje na kmetijskih zemljiščih, kjer ga je bilo doslej največ. »V pripravo novega odloka smo bili prisiljeni zaradi močno uzurpiranega naravnega okolja. Oglaševanje na kmetijskih površinah je sicer prepovedano že od nekdaj, saj gre za nedovoljeno nenamensko rabo kmetijskih površin. A zaradi agresivnosti določenih oglaševalcev in neučinkovitosti nadzora to nikoli ni bilo sanirano. Oglaševanje na prostem je na območju vse države povsem neregulirano in brez omejitev, kar se seveda zelo nazorno kaže s prenasičenostjo mnogih okolij po državi,« je povedala županja Kranjske Gore Henrika Zupan.
Če bo odlok aprila na naslednji seji občinskega sveta sprejet, bo takoj začel veljati in oglaševanje bo mogoče le na določenih objektih za oglaševanje za izvajanje gospodarske dejavnosti, objektih za oglaševanje za lastne potrebe ter oglaševanje za potrebe volilne ter referendumske kampanje.
Ker nov odlok vsebuje tudi natančna pravila o nadzoru – tega bosta izvajala občinski inšpektorat in redarstvo, prav tako so v njem določeni postopki odstranjevanja po dovoljenem času postavitve –, bo oglaševanje na kozolcih na njivah in travnikih odslej tudi v praksi in ne le v zakonu onemogočeno.
Skupno le 550 evrov glob
V civilni iniciativi Očistimo Slovenijo reklamnih panojev se že več let trudijo, da bi se število oglasov na prostem po Sloveniji zmanjšalo. Kot nam pove član iniciative Robert Hočevar, je oglasnih objektov v Sloveniji toliko, da jih pristojne inšpekcijske službe vseh nikoli ne bodo mogle obravnavati, kaj šele sankcionirati. »Poleg tega so globe tako nizke, da oglaševalci v času upravnega postopka inšpekcijskih služb zaslužijo mnogo več, kot znašajo globe. Prednjačijo mestne občine, katastrofalno je tudi stanje ob avtocestah, kjer je sicer prepovedano oglaševanje v varovalnem pasu, a so oglaševalci prepoved zaobšli tako, da so oglase postavili zunaj varovalnega pasu in prilagodili njihovo velikost tako, da so brez težav vidni voznikom. Sicer so po večini postavljeni na kmetijskih zemljiščih, kar je v nasprotju z zakonom o kmetijskih zemljiščih, a se oglaševalci zavedajo, da je zelo majhna verjetnost, da jih bo inšpektorat za kmetijstvo sankcioniral,« razloži Hočevar.
Zaradi oglaševanja na kmetijskih zemljiščih so inšpektorji Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IRSKGLR) v letu 2022 uvedli 82 inšpekcijskih pregledov ter izdali 13 odločb za odstranitev p anojev. V letu 2023 in do sedaj je IRSKGLR izvedel 162 nadzorov zaradi postavitve oglasnih panojev na kmetijska
»zemljišča ter izdal 17 odločb za odstranitev. »Velika večina inšpekcijskih postopkov IRSKGLR zoper postavljanje oglasnih panojev se je začela 2017. Večina postopkov je na upravnem sodišču, saj so zavezanci po zavrnitvi pritožb na drugi stopnji sprožili upravne spore. Zato je IRSKGLR v letu 2023 izrekel skupno samo 550 evrov glob, saj je večina postopkov na sodišču. Na podlagi ZKZ je predvidena globa za fizično osebo 500 evrov, za pravno osebo pa 5000 evrov,« so nam sporočili z inšpektorata. Inšpektorji za ceste, ki spadajo pod ministrstvo za infrastrukturo, so imeli v lanskem letu 34 prijav, 153 inšpekcijskih postopkov, 5 izdanih opozoril in 47 izdanih odločb. Zaradi ugotovljenih kršitev so izdali štiri prekrškovne odločbe in izrekli globe v višini 23.200 evrov.
Ð