Najožja nastala zaradi sosedskega spora
Ker mu ni dovolil zgraditi nadstropja, je Sicilijanec ubral drugačno pot Postavil je le meter široko hišo in mu zastrl čudovit razgled
ČE STE VSAJ malo pravega Slovenca (ali pa ste z njimi obkroženi), ste zagotovo že kdaj imeli težavo s katerim od sosedov. Tako boste verjetno brez težav razumeli gnev, ki se je nabral v Italijanu, ko mu eden od najbližjih sosedov ni odobril, da bi svoji hiši dogradil še eno nadstropje. A namesto da bi kršil pravila in obstoječi hiši dodal več nadstropij, se je jezni prebivalec sicilijanske vasi Petralia Sottana odločil zgraditi povsem novo stavbo – tik pred sosedovo posestjo. Za meter široko zgradbo ni potreboval dovoljenja trmastega soseda, namen gradnje, ki neuradno velja za najožjo hišo na svetu, je bil, da zoprnežu pokvari razgled. Casa du Currivu, zgrajena nekje v petdesetih
Najožja hiša na svetu je široka en meter.
letih prejšnjega stoletja, je danes turistična atrakcija. V hiši kljubovanja, kot ji pravijo, je nemogoče živeti, zaradi majhnosti je prazna. Ima pa stopnišče, ki vodi do oken in balkona, s katerih je lastnik hiše lahko občudoval razgled, ki ga je »ukradel« tečnemu sosedu. Temu je zgradba zaprla pogled na čudovite hribe. Za nameček ga je podjetni sosed, ki si je želel dodatno nadstropje, obsodil na depresiven prizor, saj je stena, ki gleda na tečneževo stran, pusto siva in ima samo eno majhno okno, skozi katero je lahko graditelj, če si je tako zaželel, opazoval nejevoljo soseda. Sprednja stran se baha z rdečimi opekami. Zgodba je dandanes legendarna, in čeprav imen udeležencev še vedno ne poznamo, vzbuja navdušenje ali pa odpor – odvisno od tega, v čigavo vlogo se poslušalec vživi. Neuradni naziv najožje hiše na svetu ima poleg te nenavadne zgradbe v palermskem okrožju še hiša Keret v Varšavi na Poljskem. Ta je na najširšem mestu široka približno 91 cm, na najožjem pa le 10 cm. Hiša služi kot začasna postojanka za pisatelje z vsega sveta. Prvi je v njej prebival izraelski pisatelj Etgar Keret.