V štirih letih peš okoli sveta
Avstralec je v dobrem letu pripešačil do Nepala Obiskal naj bi tudi Slovenijo Le morja in oceane prečka s prevoznimi sredstvi.
ALEXANDER Campbell je februarja lani v rodnem Sydneyju še zadnjič objel starše in prijatelje ter se odpravil na pot okoli sveta. Ne prvi ne zadnji, bi morda kdo pripomnil, a Alex je poseben zato, ker bo naš planet obkrožil peš, prevozna sredstva uporablja le po vodi. Trenutno je 27-letnik v Nepalu in kar nekaj mesecev bo še preživel v Himalaji, do koder je prišel prek Indonezije. Pot ga je najprej vodila ob vzhodni obali Avstralije, ki jo je prepešačil od Sydneyja do Darwina. V Darwinu se je vkrcal na ladjo in odplul do Vzhodnega Timorja, ker pa gre za izjemno nevaren otok, ki ga pretresajo izgredi, še posebno na turiste na mnogih območjih prežijo zlikovci, se po otoku ni sprehajal, ampak je raje skočil na drugo ladjo, ki ga je odpeljala do sosednjega Timorja. Od Indonezije se je poslovil na Baliju in odplul do Malezije, otok prehodil po celotni dolžini, nato odšel na Tajsko in iz Bangkoka odletel v Bangladeš. Za celotno pot naj bi mladi Avstralec, ki med podvigom zbira sredstva za neprofitno organizacijo, ki pomaga preprečevati slepoto in okvare vida, potreboval štiri leta, po načrtu, objavljenem na njegovih profilih na družbenih omrežjih, naj bi se sprehodil tudi po Sloveniji.
Čeprav se je Campbell na pot odpravil sam, mu je vse prej kot dolgčas. Družabni Avstralec spoznava prijatelje na vsakem koraku, saj si dežel ne želi le prehoditi, ampak tudi spoznati navade tamkajšnjih prebivalcev ter njihovo kulturo. V Indoneziji je na neko družino naredil tako dober vtis, da so ga povabili celo na poroko. Pri lokalnih prebivalcih običajno dobi prenočišče in topel obrok, sicer pa prenočuje v hostlih in tudi šotori, kjer je mogoče. Veliko večino potovanja si namreč financira sam. Do zdaj ga je najbolj presenetil Bangladeš, pred obiskom je bil nekoliko nervozen, saj ne gre za državo, ki bi jo turisti pogosto obiskovali, a so ga tamkajšnji ljudje pozitivno presenetili. »Neverjetni so, kamor koli sem prišel, so me sprejeli s takšno toplino, da se mi je topilo srce. Seveda nas je zbližala tudi ljubezen do kriketa, ko so izvedeli, da sem iz Avstralije, so se hoteli pogovarjati samo o tem športu,« je za britanski časnik povedal Alex Campbell, ki je smrti prvič zrl v oči, še preden je zapustil domovino: »Zmanjkalo mi je vode in v bližnji reki sem hotel napolniti plastenke, ko je iz nje nenadoma skočil ogromen krokodil. Do naslednjega vodnega vira je bilo 60 kilometrov, tako dolgo po avstralski vročini ne bi zdržal. Naslednje pol ure sem opazoval krokodile in našel mesto, kjer se mi je zdelo, da jih ni. Zbral sem pogum in hitro napolnil plastenke ter stekel stran. Tako strah me ni bilo še nikoli v življenju.« B. K. P.