Pogosto potisnjeni na rob družbe
Zgodnje prepoznavanje in obravnava otrok z avtizmom sta ključnega pomena, če želimo čim bolj zmanjšati razvojni zaostanek Starši in posamezniki z avtizmom se soočajo z ogromno stigmo in nerazumevanjem družbe, kar prevečkrat vodi v izolacijo in ogromne sti
vtizem je razvojna motnja, ki se kaže s težavami pri socialni interakciji, verbalni in neverbalni komunikaciji ter učenju, s ponavljajočim se vedenjem ter neobičajnimi ali omejenimi aktivnostmi in interesi. Po podatkih ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni doleti že vsakega 36. novorojenega otroka, motnja pa prizadene tako posameznika kot njegovo družino. »Avtizem je treba zaradi kompleksnosti začeti obravnavati čim hitreje. Strokovnjaki po vsem svetu se v zadnjih letih ukvarjajo s prepoznavanjem zgodnjih znakov in obravnave,« pojasnjuje Nina Korošec, mag. spec. in reh. ped., specializantka gestalt psihoterapije, iz Zveze za avtizem Slovenije, in poudarja, da sta prav zgodnje prepoznavanje in obravnava otrok z avtizmom ključnega pomena, če želimo čim bolj zmanjšati razvojni zaostanek in otroku omogočiti čim uspešnejše vključevanje v okolje. »Avtizem označuje posebnosti v socialni interakciji in komunikaciji. Te posebnosti se pri vsakem posamezniku manifestirajo drugače, zato avtizem označujemo kot
Aspekter motnje. Starši lahko prve znake opazijo med prvim in drugim letom starosti kot posebnosti v izražanju potreb in želja, razumevanju komunikacije, ponavljajoči se in nenavadni igri ter neobičajnem vedenju. V zadnjem času so v ospredje prišle tudi deklice na spektru, pri katerih je klinična slika mnogokrat drugačna kot pri dečkih. Ugotavljamo, da je deklic na spektru najverjetneje veliko, so pa mnogokrat neprepoznane in v ozadju. Ker težave običajno niso prepoznane, deklice razvijejo najrazličnejše mehanizme za spoprijemanje z zahtevami okolja, kot npr. maskiranje. Kasneje se te posameznice lahko srečujejo z drugimi duševnimi težavami, kot so depresija, anksioznost, razvijejo obsesivno-kompulzivno motnjo in podobno.«
Pomanjkanje kadra Slovenija je z novim zakonom razširila mrežo razvojnih ambulant in centrov za zgodnjo obravnavo po vsej Sloveniji. To pomeni večjo dostopnost in pomoč na primarni ravni. »Se pa ob povečanju timov za zgodnjo obravnavo srečujemo s pomanjkanjem dovolj usposobljenega kadra, ki bi imel kakovostno znanje za obravnavo otrok z avtizmom. Še vedno srečujemo starše, ki ob poročanju znakov avtizma naletijo na nerazumevanje, so poslani domov ter obsojeni na čakanje. Ob sprejemu v center za zgodnjo obravnavo je na voljo premalo obravnav za celostni napredek otroka. Na področju mladostnikov in odraslih pomoči tako rekoč ni. Manko v zdravstvenem in vzgojno-izobraževalnem sistemu sicer pokrivajo različne nevladne organizacije, vendar ta pomoč ni sistematična in velikokrat je odvisna od različnih razpisov,« opozarja sogovornica, ki ugotavlja tudi pozitivne premike, a so ti počasni in majhni: »Starši in posamezniki z avtizmom se soočajo z ogromno stigmo in nerazumevanjem družbe, kar prevečkrat vodi v izolacijo in ogromne stiske. Posamezniki z avtizmom so še vedno prevečkrat potisnjeni na rob družbe, nerazumljeni in označeni kot čudaki. Ogromno odraslih na spektru je brez redne službe in prihodka, čeprav bi lahko z nekaj prilagoditvami kakovostno opravljali svoje delo.«
V Zvezi za avtizem Slovenije so ob svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu pripravili različne dogodke po državi, na Bledu bo 11. aprila mednarodni posvet Skrivni svet avtizma, še ves mesec pa bodo organizirali različne delavnice in izobraževanja za starše in otroke. »Slovenija je od letos bogatejša tudi za celovečerni film Šepet metulja, v katerem je v glavni vlogi posameznik z avtizmom. Film čudovito prikaže izzive in potencial posameznikov z avtizmom ter osvetli tematiko vključevanja v družbo,« sklene sogovornica.
Ogromno odraslih na spektru je brez redne službe in prihodka, čeprav bi lahko z nekaj prilagoditvami kakovostno opravljali svoje delo.