Pahor na Trubarjevem stolu
Nuša Lesar z nekdanjim predsednikom o njegovi karieri Delo v politiki je pustilo neizbrisne sledi, je povedal
RAŠICA Na Trubarjev stol, ki je delo arhitekta in dolgoletnega sodelavca Trubarjeve domačije Janeza Suhodolca in ki so ga leta 2022 prvič razkrili in predstavili na avtorjevi razstavi Moje življenje v galeriji Skedenj, je v okviru prvega pogovornega večera sedel nekdanji predsednik države Borut Pahor.
To je bila hkrati priložnost za predstavitev njegovega prvega knjižnega dela Zmaga je začetek. S Pahorjem je strani knjige obračala moderatorka večera in televizijka, Ribničanka Nuša Lesar.
»Kaj hitro je privolila, potem ko so jo povabili k projektu pogovornih večerov, ki bodo tradicionalni. Z njimi si želijo, kot je dejal velikolaški podžupan Dejan Zakrajšek, da bi Rašico, kjer so, česar marsikdo ne ve, prvič zaigrali Zdravljico kot slovensko himno, oziroma Trubarjevo domačijo, ki žal še ni spomenik državnega pomena, spoznalo čim več ljudi. »Rašica je vmesna postaja med Ljubljano in Ribnico, kamor še posebno zdaj, ko sem na porodniški, vsako nedeljo pridemo k mamici na kosilo. Danes je sicer prva noč, ko je prvorojenec zaspal brez mene,« je dejala Nuša, ki rednega dela prav nič ne pogreša. »Saj veste, materinstvo …« je žarela in za sogovornika dejala, da je svoje poslanstvo razumel precej širše in odgovorneje od funkcije, ki jo je opravljal kot predsednik državnega zbora, predsednik vlade ali predsednik države ... »Kar 32 let dela v politiki je pustilo neizbrisne sledi, še posebno če mi je bilo dano, da opravljam najpomembnejše državniške funkcije,« je dejal Pahor. Razkril je, da je bil eden od najbolj bleščečih trenutkov v njegovi karieri dogodek leta 2020, ko sta se z italijanskim kolegom Sergiem Mattarello poklonila pred spomenikom bazoviškim žrtvam in žrtvam fojb. In to tako, da sta se prijela za roke. Njuno prijateljstvo in državniška vizija sta obrodila sadove, saj je bil kasneje Slovencem v Trstu vrnjen Narodni dom. Tudi temu je Pahor v knjigi namenil posebno poglavje: »Ta stisk roke pred obema spomenikoma je dal upanje ljudem z obeh strani meje.«
Spravni korak, ki ga je dojemal kot spomin na vse Slovence ne glede na to, na kateri strani so padli, je z nekdanjim velikolaškim županom Antonom Zakrajškom naredil pred desetimi leti, ob odkritju spominske plošče na Karlovici. »Tudi takrat so bili ljudje, ki so mi to zamerili. To je bil prvi takšen poskus, da bi na simbolni ravni nekaj naredili. In sem na to ponosen.« MILAN GLAVONJIĆ
TO JE BIL PRVI TAKŠEN POSKUS, DA BI NA SIMBOLNI RAVNI NEKAJ NAREDILI. IN SEM NA TO PONOSEN.