Podvodna oaza Piranskega zaliva
je v Piranskem zalivu sredi marca položil betonske module za naš prvi umetni podvodni greben, ki so ga poimenovali Morska oaza Piran. Po izkušnjah v svetu takšna struktura povečuje pestrost morskih organizmov, njihovo število, omogoča biološke raziskave in ne nazadnje bogati turistično ponudbo.
Plitvo dno slovenskega morja je prekrito z muljem, ravno, nerazgibano, ribam ne ponuja dovolj hrane in skrivališč ter je zato redkeje naseljeno. Rib je čedalje manj tudi zaradi onesnaževanja in pretiranega ribolova. Nekdaj znani prebivalci so postali sila redki ali pa so iz naših voda celo izginili. Omenimo samo zobatca, romba, veliko škarpino, kovača, velikega morskega pajka in morsko mačko. Grozi, da se jim bodo pridružili šarg, fratrc, pic, kantar, zvezdogled, morska vrana, kaval in školjki jakobova pokrovača ter veliki leščur. Ob tem je značilno, da mlajši primerki teh vrst niti niso tako redki, večji pač, saj jih takoj polovijo – tudi zato, ker nimajo zavetišč in skrivališč. Še zlasti potapljači opažajo, da se na muljastem dnu ob odvrženih predmetih – roko na srce: največkrat gre za odpadke – v kratkem času pojavi podvodno življenje, ki ga prej tam ni bilo. Odvrženi predmeti na morskem dnu namreč služijo kot zatočišče oziroma skrivališče mnogo organizmom.
V svetu že nekaj desetletij za vsestransko obogatitev podvodnega življenja na morsko dno namenoma postavljajo umetne grebene. Prve so začeli postavljati na Japonskem in v ZDA, nato še drugod po svetu, v Sredozemskem morju. Gradijo jih iz dreves ali bambusovih palic, ponekod potapljajo stare ladje ali karoserije odsluženih avtomobilov. Z njimi želijo predvsem povečati ulov in obenem onemogočiti ribolov z vlečnimi mrežami. Marsikje jih nameščajo v raziskovalne namene, povsod pa so privlačna točka rekreacijskih potapljačev.
Vizionarstvo Uga Fonde
Pri nas si je zaradi ravnega muljastega in peščenega morskega dna, ki ni prav bogato z morskimi organizmi, projekt umetnih grebenov prvi pred nekaj desetletji zamislil mednarodno priznani strokovnjak za podvodno biologijo in vrhunski potapljač Ugo Fonda. Znan je tudi po tem, da je v Piranskem zalivu prvi zasnoval ribogojnico brancinov. Ob njej je vrsto let razvijal projekt postavitve umetnih podvodnih grebenov. Pripravil je vrsto strokovnih posvetov in predstavitev ter prepričeval javnost ter pristojne ustanove, a vizionar zaradi birokratskih ovir ter bolezni in smrti žal ni dočakal sadov svojih prizadevanj. Nekateri poznavalci morskega sveta so namreč menili, da je morje najbolje pustiti na miru. Očitno so se razmere s časom spremenile in danes prevladuje ocena, da grebeni ne ogrožajo življenja v morju. Nasprotno, se je poenotila stroka, in za njihovo postavitev ni bilo več ovir.
Zdaj podvodna struktura leži na dnu Piranskega zaliva. Gre za betonski skelet z vstavljenimi apnenčastimi kamni. Ima pet nadstropij in je dolga 5,5 metra, široka 3,5 metra ter visoka tri metre. Postavljena je na globini 12 metrov v ribolovnem rezervatu Piranskega zaliva, dober kilometer od obale. Po očetovih načrtih Na morsko dno ribolovnega rezervata so položili zatočišče za številna, tudi ogrožena morska bitja
Odvrženi predmeti na morskem dnu služijo kot zatočišče oziroma skrivališče za mnoge organizme.
sta ga zasnovala dr. Irena
Fonda in Lean Fonda s partnerji projekta, ki je nastajal pod okriljem Zavoda Yousea. Fondova hči in sin sta tudi ustanovitelja tega neprofitnega zasebnega zavoda, s katerim uresničujeta desetletja staro očetovo vizijo. Šele pred tremi leti sprejeti pomorski prostorski plan je omogočil postavitev te poskusne podmorske strukture. Kot pravita Irena in Lean, ne bo služila ribištvu ali ekonomskemu izkoriščanju vse bolj degradiranega morja, ampak bo prispevala k znanstvenim raziskavam, izobraževanju in kasneje tudi nadzorovanim turističnim namenom. Ureditev morske oaze so omogočili številni donatorji, znanstveno spremljanje razvoja življenja na njej pa bo pomembno prispevalo k načrtovanju gradnje novih struktur. Z informacijami o Morski oazi Piran bodo ozaveščali in izobraževali javnost, predvsem otroke iz osnovnih šol.
Postavljen je na globini 12 m kilometer od obale.