Rešila ju je miranda
Policisti obdolžencev ob ustavitvi niso seznanili s pravico do privilegija zoper samoobtožbo
LJUBLJANA Kočevski možje postave so trojico sredi marca 2017 dobili po vlomu v kamnolom v Grosupljem. Njihovo krivdo naj bi potrjevalo ujemanje sledi njihove obutve s sledmi obutve, najdenimi na kraju dogodka. A sta obdolženca (tretji je med postopkom umrl), ki sta se zagovarjala zaradi poskusa velike tatvine v sostorilstvu, z ljubljanskega okrožnega sodišča odkorakala svobodna. Potem ko je tožilstvo umaknilo obtožnico, jima je sodišče izreklo zavrnilno sodbo. Policist kočevske policijske postaje je kot priča na sodišču pojasnil, da sta se s kolegom po prejemu obvestila OKC o vlomu v kamnolom odpeljala na blokado. Postavila sta jo na cesti pri odcepu za Struge, ki je povezana s kamnolomom in bi jo bilo mogoče uporabiti za pobeg. Edino vozilo, ki je pripeljalo mimo, je bil passat s tremi osebami. Trojici Romov v avtomobilu sta pojasnila, da sta jih ustavila zaradi vloma v Grosupljem. Hkrati je druga patrulja opravljala ogled vloma. Ko so ju obvestili, da so našli sledi obuval, sta fotografirala čevlje voznika in dveh potnikov, fotografije poslala sodelavcu na kraju dogodka, ta jih je pogledal in jima naročil, naj jih zasežejo, saj da se vzorec ujema s tistimi na kraju vloma, čeprav so trije Romi trdili, da so bili v Višnji Gori. V avtu resda ni bilo ukradenih predmetov, sklepala pa sta, da so jih pustili nekje ob robu ceste.
Na pomoč sta zato poklicala dodatno patruljo, ki je osumljeni trojici pripeljala nadomestne čevlje; teh je bilo na policijski postaji veliko od migrantov, je pojasnil zaslišani policist. A jih trojica ni hotela vzeti. Raje so sedli v avto in se odpeljali.
A zataknilo se je ravno pri tem dokazu, saj, kot se je izkazalo, trojico takrat že osumljenih policisti niso ustrezno podučili o pravicah do privilegija zoper samoobtožbo, tako imenovani Mirandovi pravici.
Zaslišani policist je sicer pojasnjeval, da je trojica vedela, da so osumljeni in da je bilo storjeno kaznivo dejanje: »Sam je rekel, 'slikaj, nisem kriv'.« A je obramba predlagala sodišču, naj iz spisa izloči sporne dokaze, tako obuvala kot dokaze, ki temeljijo na njih, saj so bile izjave zaslišanih policistov glede pouka miranda nasprotujoče, zapisnik o zasegu o tem ni bil verodostojen, očitno je torej, da obdolženca o privilegiju zoper samoobtožbo nista bila ustrezno seznanjena, je predlog pojasnil odvetnik Blaž Kovačič Mlinar. Sodnik se je strinjal in sporne dokaze izločil iz spisa. Šteje se namreč, da se kazenski postopek zoper osumljenca začne tisti trenutek, ko je policijsko preiskovanje osredotočeno, zoženo proti možnemu storilcu, tako da ga policija ne obravnava več kot občana, ki bi lahko imel kakšno koristno informacijo o zločinu ali storilcu, temveč kot domnevnega storilca. Nedvomno pa je izročitev predmeta podobno kot podajanje izjav – aktivno sodelovanje pri zagotavljanju dokaznega gradiva zoper sebe. In če se izročitev po pomenu, ki ga ima za dokazovanje kaznivega dejanja, tako približa obdolženčevi izjavi, s katero bi se obremenil, ni razloga, da obdolženca tudi v tem primeru ne ščiti privilegij zoper samoobtožbo. Ker so obstajali razlogi za sum, so takrat trojico obravnavali kot osumljence. Ni namreč verjetno, da bi jih policisti že ob ustavitvi vozila seznanili z miranda pravicami, saj naj bi informacijo o ujemanju vzorcev s tistimi na kraju vloma prejeli šele kasneje, nedvomno potem, ko je policist fotografiral obuvala in jih poslal sodelavcu na kraju. Zgolj seznanitev o tem, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, s katerim je uniformiranec utemeljeval ustavitev, fotografiranje obuval in njihov zaseg, pa pouku o mirandi ne zadošča, se glasi pojasnilo. O pravici do privilegija zoper samoobtožbo bi jih namreč morali seznaniti pred pozivom k izročitvi obuval, a tega niso storili.
Potem ko je sodišče dokaze izločilo, tožilstvu glede na to, da v spisu niso ostali nikakršni drugi dokazi in okoliščine, ki bi obremenjevali obdolženca, ni ostalo drugega, kot da umakne obtožnico v celoti, sodišče pa izda zavrnilno sodbo. Oškodovano podjetje je s premoženjskopravnim zahtevkom v višini 16.730 evrov napotilo na pravdo, a glede na pomanjkanje dokazov ni verjetno, da bi mu uspelo.
Šteje se, da se kazenski postopek zoper osumljenca začne tisti trenutek, ko je policijsko preiskovanje osredotočeno, zoženo proti možnemu storilcu.
Fotografirala sta čevlje voznika in potnikov in ugotovila, da se vzorec ujema s sledmi obuval s kraja vloma.